Oblaki v Uranovi atmosferi so sestavljeni večinoma iz vodikovega sulfida, molekule, ki se sprošča tudi pri gnitju jajc, kaže včeraj objavljena znanstvena raziskava.
“Če bi se človek kdaj spustil skozi Uranove oblake, bi se soočil z zelo neprijetnimi in smrdljivimi pogoji,” je v reviji Nature Astronomy zapisal eden izmed avtorjev študije Patrick Irwin, z britanske univerze Oxford. Seveda, bi takšnemu korenjaku smrad bil najmanjši izmed problemov. Pri spustu v Uranovo atmosfero, bi se namreč zadušil ali zmrznil. “Zadušitev in izpostavljenost minus 200 stopinjam Celzija mrzli atmosferi, sestavljeni večinoma iz vodika, helija in metana, bi terjali svoj davek že mnogo pred smradom.”
Nova raziskava je pomembna, saj smo končno ugotovili, da se Uran, in najverjetneje tudi Neptun, močno razlikujeta od Jupitra in Saturna. Medtem ko v atmosferi prvih prevladuje vodikov sulfid (žveplova kislina), je atmosfera slednjih sestavljena večinoma iz amonijaka.
Uran, sedmi planet v našem osnočju, je bil odkrit šele leta 1781. Ima 27 odkritih naravnih satelitov, a astronomi menijo, da se jih v njegovih prstanih skriva še več.
