Društvo za zaščito živali Ljubljana in Zavod Danes je nov dan sta pod peticijo za odpravo jajc baterijske reje s trgovskih polic zbrala prek 13.500 podpisov. Peticijo pa zaenkrat še puščajo odprto, dokler je ne bodo uspeli predati vsem trgovcem, so povedali v Društvu za zaščito živali Ljubljana.
Peticijo so prejšnji teden predali Eleclercu, poziv za predajo peticije pa so posredovali še Mercatorju, Sparu, Tušu, Eurospinu in Trgovinam Jager. Trgovski verigi Hofer in Lidl jajc iz baterijske reje medtem nimata v svoji ponudbi.
"Trenutno se s trgovci usklajujemo glede terminov predaje oz. čakamo na njihove odgovore," so povedali v ljubljanske društvu za zaščito živali in ocenili, da so prvi odzivi na peticijo s strani trgovcev pozitivni.
Društvo in zavod sta ob predstavitvi kampanje konec marca poudarila, da v Sloveniji 61 odstotkov vseh jajc prihaja iz baterijske reje, ta pa da je v primerjavi z alternativnimi oblikami, kot so hlevska, prosta ali ekološka reja, kokošim najmanj prijazna. Po njihovem mnenju nobena reja, ki je namenjena masovni proizvodnji, ni idealna za dobrobit živali, je pa ustavitev baterijske reje prvi korak k izboljšanju kakovosti življenja kokoši.
V največjem slovenskem proizvajalcu jedilnih jajc Jati Emona pa so medtem poudarili, da tip reje kokoši v ničemer ne vpliva na hranilno vrednost jajc. "Na to vplivata le zdravje in prehrana živali, vpliva pa tip reje na smrtnost kokoši med nesnostjo, porabo krme po jajcu, higieno jajc in emisije prahu, smradu in CO2 v okolje," je marca pojasnil direktor Jate Emona Stojan Hergouth.
V Sloveniji sicer za prehrano na leto potrošimo skoraj 11 kilogramov ali 178 jajc na prebivalca, so nedavno izračunali na statističnem uradu. A je po oceni prebivalcev, ki jih je urad anketiral, poraba jajc precej nižja. Posameznik je namreč v povprečju ocenil, da porabi 80 jajc na leto. Kokoši nesnic je približno 1,7 milijona, ki skupaj znesejo povprečno milijon jajc na dan. Stopnja samooskrbe z jajci je v Sloveniji skoraj 95-odstotna.
