Na svetu proizvedemo kar 300 milijonov ton plastike na leto. Proizvodnja plastike pa naj bi se v prihodnjih 25 letih povečala še za trikrat. Odpadna plastika že onesnažuje pitno vodo, zastruplja vodne živali in povzroča zdravstvene težave. Onesnaženost s plastiko se ne zmanjšuje, in ker večina plastike lahko obstane tudi več sto let, si znanstveniki že dlje časa prizadevajo, da bi našli učinkovit prijem za odpravljanje tega problema.
Celi otoki
Kako hude so posledice onesnaženja s plastiko, smo se začeli zavedati šele zadnja leta, ko smo bolj ali manj po naključju ugotovili, da velik del svetovnih oceanov prekrivajo ogromni otoki plastike. Po oceanih pluje pet ogromnih zaplat plastike. Dve v Atlantskem oceanu, ena v Indijskem in dve v Pacifiku. Največja je v Tihem oceanu in naj bi bila po ocenah znanstvenikov velika kot celotna Avstralija.
Encim PETaza je novo upanje za človeštvo. Znanstveniki so ga odkrili po naključju in naj bi bil sposoben razgradnje plastike. Gre za mutantski encim, ki so ga ustvarili s pomočjo izredno močnega rentgenskega obsevanja.
Česa je največ?
Med največjimi onesnaževalci so plastične vrečke, vsako minuto se proda okrog kar dva milijona plastičnih vrečk, na leto pa njihovo število preseže 1000 milijard. Z mehurčkasto embalažo, namenjeno ovijanju, ki je porabljena v enem letu, bi lahko desetkrat ovili Zemljo okrog ekvatorja. Med glavne onesnaževalce sodijo tudi plastenke, ki smo jih v letu 2016 proizvedli kar 480 milijard. Na žalost naj bi kar osem milijonov ton plastike vsako leto končalo v morju. Države, ki naj bi bile najbolj zaslužne za velikansko onesnaženje, predvsem za nastanek velike zaplate v severnem Pacifiku, so Kitajska, Indonezija in Filipini. Onesnaženje s plastiko je izredno problematično, saj ta material potrebuje izredno dolgo časa za razgradnjo. Plastenka kar 450 let, plenice za enkratno uporabo prav tako. Plastična vrečka se razkraja od 10 do 20 let, ribiška vrvica pa kar 600 let.
Dobra novica
A dobra novica je, da so ameriški in britanski znanstveniki pred nekaj dnevi sporočili, da so po naključju ustvarili encim, ki je sposoben razgrajevati plastiko. Odkritje bi bilo lahko revolucionarno pri reševanju problematike vse večje onesnaženosti s plastiko. Znanstveniki Univerze v Portsmouthu in laboratorija za obnovljive vire energije v okviru ameriškega ministrstva za energijo so se posvetili raziskavi bakterije Ideonelli sakaiensis, ki se, kot vse kaže, hrani izključno s plastiko tipa PET, ki se uporablja za izdelavo plastenk in različnih plastičnih posod.
Ukrepi
Da bi se spopadli s problemom onesnaženja s plastiko, se različne države zatekajo k različnim ukrepom: od prepovedi uporabe plastičnih vrečk do prepovedi uporabe plastičnih slamic. Nova zakonodaja EU med drugim zahteva zvišanje deleža recikliranih gospodinjskih odpadkov v EU z zdajšnjih 44 odstotkov na 55 odstotkov leta 2025, na 60 odstotkov do leta 2030 in 65 odstotkov do leta 2035. Do leta 2025 bodo reciklirali 65 odstotkov embalaže, do leta 2030 pa že 70 odstotkov.
V Sloveniji
Podatki državnega statističnega urada sicer kažejo, da je predlani v Sloveniji nastalo 59 tisoč ton odpadkov iz plastike ali 19 odstotkov manj kot leta 2015. Le 24-odsotni delež vseh leta 2016 doma nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov iz plastike je bil recikliran. Štirje odstotki teh odpadkov so bili sežgani za namen energetske predelave, dva odstotka sta se odložila na odlagališčih, 31 odstotkov se jih je izvozilo, preostalih 39 odstotkov pa je bilo vključenih v druge postopke ravnanja z odpadki.
