Kuba se je poslovila od skoraj 60-letne vladavine Castrov
Matej Klarič/ Novice Svet24
21. 4. 2018, 20.30
Posodobljeno: 22. 4. 2018, 10.58
Deli članek:
Po revoluciji rojeni Miguel Diaz-Canel, ki je bil do zdaj podpredsednik države, je bil kot edini kandidat izvoljen za prvega naslednika po dolgotrajni vladavini bratov Castro.
Reuters
Castro s soborci po zmagoslavnem prevzemu oblasti.
Januarja 1959 je po dolgem boju z režimom proameriškega voditelja Batiste oblast na Kubi prevzel dvaintridesetletni Fidel Castro.
Do takrat je karibski otok veljal za ameriško kolonijo, kjer so Američani lahko uživali v igralnicah, bordelih in prečudoviti okolici. Izkoriščani in nezadovoljni prebivalci so takrat tudi zato množično podprli novega voditelja.
Reuters
Po deset letih vladanja se z vrha države umika 86-letni Raul Castro (desno), ki pa bo ostal predsednik partije do leta 2021 in bo obenem še vedno obdržal velik vpliv na vojsko.
ZDA pa ga pričakovano niso sprejele odprtih rok. Administracija takratnega predsednika ZDA Eisenhowerja je celo sprejela načrt, da bo ponovno osvojila otok. To je Fidela potisnilo v roke Sovjetske zveze, kjer je našel svoje zaveznike. Kuba se je pomaknila v socialistično smer, Fidel pa si je s tem zagotovil ohranitev oblasti. V vseh letih od takrat pa do razpada Sovjetske zveze je rasla kubanska odvisnost od te države. Sovjetska zveza pa se je vse bolj oddaljevala od Kube. Raul je tako v enem izmed intervjujev dejal, da so Sovjeti leta 1983 zatrdili, da jih ne bodo branili v primeru napada s strani ZDA.
Reuters
Fidel Castro je Kubi vladal skoraj 50 let. Na tem položaju je preživel 11 ameriških predsednikov, čeprav ga je že prvi želel vreči z oblasti. Na fotografiji iz 8. januarja 1959 ga v Havani navdušeno pozdravljajo množice.
Krizna devetdeseta
Po padcu Sovjetske zveze je Kuba zašla v veliko krizo. K temu pa so, kar je prepogosto povsem spregledano, izdatno pripomogle sankcije, ki so jih zahtevale ZDA zaradi kršenja človekovih pravic. Sankcije so se še zaostrile po padcu socialističnega bloka in svetovni prevladi neoliberalizma. Tako hudih sankcij ni bila nikoli prej deležna nobena država na svetu. Šle pa so celo tako daleč, da so kršile humanitarno pravo in prepovedovale uvoz in izvoz hrane ter medicinskih pripomočkov. Vsa podjetja, ki so posredno ali neposoredno trgovala s Kubo, pa so imela prepoved trgovanja z ZDA.
Za majhno otoško državo je bila kombinacija obeh dogodkov katastrofalna. Plače so se začele nižati in so leta 1993 dosegale samo še desetino plač iz leta 1989. Kljub vsemu pa je Fidel, ki naj bi preživel kar 600 atentatov, na oblasti vztrajal do februarja 2008, ko je oblast prevzel njegov bolj pragmatični brat Raul.
Reuters
Argentinec Ernesto Che Guevara je bil med tistimi, ki so se leta 1959 bojevali za osvoboditev Kube. Še danes je simbol upora za številne po različnih delih sveta.
Raulove reforme
Leta 2010 je Raul začel izvajati protržne reforme, ki so povzročile, da je število samozaposlenih naraslo s 158 tisoč na 568 tisoč. Pri tem pa so se začele pojavljati velike razlike v dohodkih posameznikov. Tisti, ki se na primer ukvarjajo s turizmom, lahko v eni noči zaslužijo celomesečni prihodek osebe, zaposlene v javnem sektorju. Še leta 2016, ko je umrl Fidel, so plače sicer dosegale samo 61 odstotkov tistih iz leta 1989. Prav zaradi rastočih neenakosti pa oblasti zdaj razmišljajo o zaostritvi reform, ki so bile uvedene pred osmimi leti.
Izvolitev novega vodje se je zgodila na 57. obletnico zmage nad nasprotniki Castra, ki so jih podpirale ZDA, v Prašičjem zalivu. Ta dan na Kubi slavijo kot prvi poraz ameriškega imperializma v Latinski Ameriki.
Novi voditelj
Čeprav je Raul ta teden oblast predal 57-letnemu Miguelu Diaz-Canelu, nekdanjemu ministru za izobraževanje, bo ostal na čelu partije in tako bdel nad prihodnjim dogajanjem. Diaz-Canela si je sicer Raul za svojega naslednika izbral sam. Na tajnem glasovanju ga je v sredo izvolil 31-članski državni svet, najvišje izvršno telo, ki ga je na ustanovni seji izvolil novi sklic več kot 600-članskega parlamenta po marčevskih volitvah. Izid glasovanja so objavili v četrtek na dan zmage v Prašičjem zalivu. Na oblast sedaj prvič prihaja nekdo, ki po 59 letih vladavine Castrov ni bil del revolucije.
Reuters
Novi voditelj Diaz-Canel se zavzema za modernizacijo Kube, vendar dramatičnih sprememb na Kubi ne gre pričakovati, saj je bil že pet let drugi človek v državi.
Zakaj sankcije?
Pravi problem kubanske revolucije je namreč v grožnji, da se bosta ideja prevzemanja stvari v svoje roke s strani najrevnejših in deprivilegiranih ter boj za dostojno življenje razširila tudi v druge dele sveta. Pri tem jim je še kako prav prišla oslabitev Kube, da svetu lahko pokažejo, kaj bi se zgodilo z njimi v primeru upora. Privilegije tistih, ki vladajo in imajo največje koristi v globalnem sistemu vse večjih neenakosti, bi najbolj ogrozil prav upor izkoriščanih.
Medtem ko ZDA vedno znova pridigajo o kršenju človekovih pravic na Kubi in drugod, same s 115 let trajajočo nelegalno okupacijo dela otoka na Guantanamu še vedno izdatno kršijo človekove pravice tamkajšnjih zapornikov. Kot je dejal Noam Chomsky, eden najbolj citiranih svetovnih avtorjev, je bilo režim Castrov treba sankcionirati na vse načine.
Pravi problem kubanske revolucije je namreč v grožnji, da se bo ideja prevzemanja stvari v svoje roke s strani najrevnejših in deprivilegiranih ter boj za dostojno življenje razširila tudi v druge dele sveta. Pri tem jim je še kako prav prišla oslabitev Kube, da svetu lahko pokažejo, kaj bi se zgodilo z njimi v primeru upora. Privilegije tistih, ki vladajo in imajo največje koristi v globalnem sistemu vse večjih neenakosti, bi najbolj ogrozil prav upor izkoriščanih.
Reuters
