V Srbiji naj bi bilo več tisoč primerov, ki segajo tudi v čas Jugoslavije. Po pisanju nekaterih medijev naj bi več tisoč mamicam tekom petdesetih let v bolnišnicah tik po porodu vzeli otroke. Staršem so dejali, da je otrok dan ali dva po rojstvu umrl. Otroke naj bi nato prodajali po Evropi, po nekaterih informacijah naj bi jih veliko končalo v Švici, Avstriji, Franciji in tako naprej. Uradna razlaga je, da naj bi šlo za starše, ki se preprosto niso mogli sprijazniti s smrtjo svojih otrok. A morda primer Stanice Blagojević vendarle potrjuje, da so se takšne stvari res dogajale. Pravzaprav še huje: da se morda dogajajo še danes.
Leto 1984
Stanica Blagojević je pred dvema dnevoma povedala svojo zgodbo na eni od srbskih televizij. Dejala je, da je leta 1984 v beograjski bolnišnici rodila povsem zdravo deklico. Z deklico je bilo vse v redu, dva dni pozneje pa so zdravniki materi dejali, da je nenadoma umrla. Ko je dejala, da bi rada videla njeno trupelce, so ji odgovorili, da je že v »zamrzovalniku« in je ne more videti. »Nikoli nisem verjela v to laž. Nikoli mi niso dali nikakršnih dokumentov o tem, da je moja hčerka mrtva,« je povedala Stanica. Pri nekaterih otrocih, za katere tudi drugi starši verjamejo, da so še živi, ni bil nikoli izpolnjen mrtvaški list. »Vem, da sem odšla iz bolnišnice 9. aprila 1984, na odpustnem listu pa piše, da je moja hčerka umrla 12. aprila,« je še dejala Stanica. »V 34 letih ji nisem niti enkrat prižgala sveče, saj nisem niti za trenutek pomislila, da bi lahko bila moja hčerka mrtva. Odločila sem se, da posvetim svoje življenje temu, da jo najdem.«
Avstrija
Stanica trdi, da njena hčerka Petra živi v Avstriji, natančneje na Dunaju. Potrebovala je 34 let, da je našla žensko, za katero je prepričana, da je njena hčerka. Stanica pravi, da je hčerko v Avstriji vzgajala ženska, ki sicer prihaja iz Valjeva (mesto v Srbiji). Štiriintridesetletnica je zaposlena v bolnišnici in je poročena s Hrvatom.
DNK
Stanica je povedala tudi, da je nekako poskušala pridobiti DNK ženske. »Nikogar nisem imela, da bi mi pomagal, a sem bila prepričana, da je to moja hčerka.« Junija 2016 je odšla k njej in jo prosila, ali lahko pljune v epruveto. »Delala se je, da ne razume srbsko, a sem prepričana, da me je razumela, saj se je srbščine gotovo naučila od matere.« Ženska ji ni želela dati vzorca DNK, zato ji je Stanica ob neki priložnosti izpulila šop las. »Nisem mogla verjeti, da sem to naredila, ampak morala sem,« pravi Stanica, ki je še povedala, da sta obe zbežali vsaka v svojo smer.
Dokaz?
Nesrečna mati je dejala, da je dala opraviti DNK-analizo, ki naj bi pokazala 99,9-odstotno možnost, da je mati ženske, ki ji je odtrgala lase. Stanica sicer ni povedala, kdo je opravil analizo, in tako ni jasno, ali gre za verodostojen podatek ali ne. Zgodba za zdaj nima epiloga in ga morda nikoli ne bo dobila. Vsekakor je lažje verjeti, da so otroka ugrabili, kot pa da je umrl po porodu, a dejstvo je tudi, da je možno ugotoviti kar nekaj nepravilnosti pri smrtih številnih novorojenčkov, in če je DNK-test verodostojen, ima Stanica vendarle dokaz, da so njenega otroka ugrabili.
