Potres z magnitudo 5,6 je bil najmočnejši v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije. Poškodoval je več kot 4000 objektov, ni pa zahteval žrtev. Država je za obnovo, ki je trajala dobrih deset let, namenila 100 milijonov evrov.
Spremembe v naravi
Poleg velike gmotne škode na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem je povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, nastali so številni skalnati podori. Sledilo je več tisoč popotresnih sunkov; eden od njih je 6. maja 1998 dosegel magnitudo 4,2.
Velikonočni potres je nastal ob 12.55, ravno v času, ko so bile mnoge družine pri velikonočnem kosilu. Ob magnitudi 5,6 so njegovi največji učinki na površju dosegli od VII. do VIII. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Vzrok za njegov nastanek so bili, podobno kot pri prejšnjem rušilnem potresu na tem območju, v letu 1976, premiki velikih tektonskih plošč – afriške in evrazijske. Žarišče potresa je bilo med dolino Lepene in krnskim gorovjem, v globini okoli osem kilometrov. Prizadel je naselja v 16 občinah zahodne in severozahodne Slovenije, čutili pa so ga prebivalci celotne Slovenije in posameznih delov devetih držav – od Hrvaške do Švice in celo Nemčije.
Obnova trajala več kot desetletje
Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je bilo v potresu poškodovanih kar 4055 različnih objektov. Popotresna obnova se je začela še leta 1998, končala pa leta 2009. Od skupaj 100 milijonov proračunskih sredstev, ki so jih namenili zanjo, so 81,3 milijona evrov porabili za izvedbo del, preostalo pa za podporne dejavnosti, med drugim projektiranje, namestitve, informiranje, arhiviranje in državno tehnično pisarno. Največji delež pri popotresni obnovi so predstavljali stanovanjski, poslovni in gospodarski objekti. Iz posebnega programa obnove kulturnih spomenikov pod strokovnim vodstvom spomeniškovarstvene službe pa je bilo v celoti obnovljenih 156 stavb, med njimi 52 cerkev, 102 profani stavbi ter 61 zunanjščin trških jeder in štiri pašne planine.
4055 različnih objektov je bilo po podatkih ministrstva za okolje in prostor poškodovanih v potresu v Posočju leta 1998.
Leta 2004 nov potres terjal življenje
Dodaten udarec je odmaknjenemu območju, ki je že sicer demografsko ogroženo, julija 2004 malo po 15. uri zadal nov rušilni potres z magnitudo 4,6. Njegovi učinki so dosegli od VI. do VII. stopnje po evropski potresni lestvici, terjal pa je tudi človeško življenje – odtrgano skalovje je pokopalo planinca. Potres leta 2004 je imel žarišče blizu Drežniških Raven, le 1,5 kilometra zahodno od žarišča potresa leta 1998. Za oba je po navedbah urada za seizmologijo in geologijo značilno, da sta se zgodila v plitvih delih skorje, na globini 7,0 in 7,6 kilometra. Skupaj je bilo leta 2004 poškodovanih okoli 1800 objektov, v program potresne obnove pa jih je bilo vključenih 685.
Stresel Slovenijo in širše
Potres so čutili prebivalci celotne Slovenije in posameznih delov devetih držav – od Hrvaške do Švice in celo Nemčije.
Je Slovenija pripravljena na nov močan potres?
Na Agenciji RS za okolje bodo 20. obletnico velikonočnega potresa danes obeležili z dogodkom, na katerem bodo predstavili glavne značilnosti in posledice tega potresa, pa tudi pripravljenost Slovenije na močan potres. Predstavili bodo še, kako se je v zadnjih 20 letih razvijala seizmologija, ocenjevanje ranljivosti in ogroženosti stavb ter organizacijo in načrtovanje civilne zaščite ob močnem potresu.
