Čeprav je že od sedmega leta vedela, da je posvojena, je šele pri 18 letih izvedela, kakšne travme in grozote je preživela njena biološka mama v taborišču v Srebrenici.
Danes petindvajsetletna Lejla se pripravlja na manifestacijo v spomin na žrtve genocida v Srebrenici. Ob tej priložnosti pa je razkrila tudi svojo ganljivo zgodbo.
Več kot 20 tisoč žensk je bilo v času vojne v BiH posiljenih. Mnoge tudi več kot dve desetletji po koncu vojne niso dobile pomoči in zadoščenja. Sodišča pa so končala le okrog 120 primerov spolnih zlorab.
»Mama je preživela grozljive travme«
Med vojno sta deklico novinarja BBC Dan in Sian Damon iz sarajevske sirotišnice prek Madžarske prepeljala v Veliko Britanijo in tam posvojila. Za božič leta 1992 sta novinarja intervjuvala njeno mater, ki je v svojem otroku videla samo skupino vojakov, ki so jo posilili.
»Moja mama je mislila, da sem zlobna, želela bi me zadaviti, če bi me videla,« razlaga Lejla. Njena vzgojitelja sta jo posvojila deveti dan po njenem rojstvu, potem ko sta kar šest mesecev snemala žalostne zgodbe iz sirotišnice in se ju je njena zgodba tako dotaknila. »Iz prve roke sta videla, kako je z otroki v vojni. Po trije dojenčki so ležali v eni postelji in živeli od riža,« opisuje Lejla, ki pravi, da mame ne krivi zaradi njenega odnosa do nje: »Preživela je grozljive travme.«
»V sobi je bilo polno čustev«
Pomaga otrokom z vojnih območij
Lejla je hvaležna tudi svojima staršema, ki sta ji omogočila, da je v Salfordu dokončala študij. Zdaj načrtuje, da bo v nevladnem sektorju pomagala otrokom iz drugih držav, ki jih je prizadela vojna. Obenem pomaga tudi v organizaciji War Child.
Ko je dopolnila osemnajst let, si je Lejla zaželela spoznati resnico. »Bilo mi je težko, ko sem spoznala, kaj se je zgodilo,« prizna. Sčasoma je želela spoznati svojo mamo in prek veleposlaništva ji je uspelo izvedeti, da je še živa. Odločila se je, da bo poskušala vzpostaviti stik z njo: »Ne govorim bosansko, nisem pa je niti hotela iznenada poklicati. Namesto tega sem ji napisala pismo.« Tri leta sta si nato dopisovali, lanskega oktobra pa je Lejla prišla v BiH in spoznala svojo biološko mamo Safo.
»Glede na situacijo je vse skupaj izpadlo sijajno. Bilo je tudi čudno in bizarno, ampak vsi, ki smo se znašli v tej situaciji, smo bili izjemno močni. Spoznala sem tudi svojo teto in polsestro. V sobi je bilo polno čustev. Pogovor je sicer potekal prek prevajalca, toda kljub temu sem ji lahko povedala, da sem vesela, da sem jo končno spoznala,« ganljivo zgodbo pripoveduje Lejla.
Mami pomagala do odškodnine
Kot je izvedela, je njena mama zbolela za vrsto bolezni, tudi epilepsijo in parkinsonovo boleznijo, vendar zaradi vseh travm ni dobila nikakršne kompenzacije. »BiH ni naredila veliko za posiljene ženske. One morajo same dokazovati, da so bile posiljene, kar je mnogim pretežko. Sama sem očiten dokaz, da se je to zgodilo tudi moji mami,« pove Lejla, ki je mami pomagala do tega, da je dobila odškodnino. Ta je vsaj malo ublažila njeno bolečino, ki jo s seboj nosi vsa ta leta.
