Erdogan, ob katerem je v predsedniški palači v Ankari stal Putin, je preko video povezave odredil začetek gradnje 20 milijard dolarjev (16,2 milijarde evrov) vredne jedrske elektrarne v kraju Akkuyu na jugu države. Delavci so takoj začeli vlivati beton na gradbišču.
Leta 2026
Erdogan je izpostavil, da gre za zgodovinski trenutek v razvoju Turčije in njenih odnosov z Rusijo na področju energetike. Ocenil je, da bo elektrarna prispevala k energetski varnosti države in imela pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Putin pa je izpostavil, da pomeni elektrarna novo stopnjo v razvoju turškega gospodarstva.
Elektrarna s štirimi reaktorji naj bi zadovoljevala deset odstotkov potreb po električni energiji v Turčiji, ki ima le malo lastnih energetskih virov. Rusija je njena glavna dobaviteljica zemeljskega plina. Glede na uradne podatke je lani za uvoz energentov porabila 37,2 milijarde dolarjev, kar je 37 odstotkov več kot leta 2016.
Prvi reaktor naj bi po napovedih Erdogana in Putina zagnali leta 2023, ob 100-letnici ustanovitve moderne Turčije, v celoti pa naj bi bila elektrarna končana leta 2026.
Pri gradnji bo sodelovalo okoli 10.000 delavcev. Gre za projekt, ki si ga Ankara želi že več desetletij, ki pa je naletel na ostre kritike organizacij za zaščito okolja v času, ko se ostali svet obrača k obnovljivim virom energije. Obstajajo tudi bojazni zaradi varnosti, saj je Turčija na potresnem območju.
Dogovor o gradnji elektrarne sta Rusija in Turčija sklenili leta 2010, a so začetek gradnje večkrat preložili. Največji zastoj je doživela konec leta 2015 v času diplomatske krize med Ankaro in Moskvo, ko je Turčija sestrelila rusko letalo na sirski meji. Po tem so se odnosi med državama otoplili, Ankara in Moskva pa sta tudi dali na stran nesoglasja glede vojne v Siriji, kjer podpirata nasprotni strani.
Gradnja elektrarne sicer sodi v okvir širših projektov na področju energetike med državama, kamor sodi tudi gradnja plinovoda Turški tok v vrednosti več kot 12 milijard dolarjev, preko katerega bodo ruski zemeljski plin dobavljali Turčiji in južni Evropi.
V jedrski elektrarni ima rusko državno podjetje, ki se ukvarja z jedrsko energijo, Rosatom 51-odstotni lastniški delež in še išče kupca za 49-odstotni delež. Več turških podjetij se je iz projekta umaknilo februarja.
Zanika zastrupitev
Po slovesnosti ob začetku gradnje jedrske elektrarne sta se Erdogan in Putin danes v predsedniški palači za zaprtimi vrati sestala na pogovorih, v središču katerih je Sirija pred sredinim tristranskim vrhom o Siriji, ki se ga bo v Ankari udeležil tudi iranski predsednik Hasan Rohani.
Po pogovoru je Putin na skupni novinarski konferenci povedal, da sta se z Erdoganom dogovorila za pospešitev dostave ruskega protiraketnega sistema S-400, zaradi česar so turške zaveznice v Natu kritične, saj sistem ni kompatibilen z obrambnimi sistemi Nata. Kdaj naj bi sistem dostavili, ni povedal. Sprva so govorili o dobavi konec leta 2019 ali v začetku 2020. Državi sta dogovor sklenili oktobra lani, vreden pa naj bi bil dve milijardi dolarjev.
Putin je še izrazil upanje, da bo sredino zasedanje izvršnega odbora Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) "postavilo piko" na primer zastrupitve bivšega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke v Veliki Britaniji, za katero London krivi Moskvo, ta pa to odločno zanika. Ponovil je željo Moskve, da bi sodelovala v preiskavi, saj gre za ruska državljana.
Povedal je tudi, da so ga seznanili z današnjo izjavo vodje britanskega laboratorija, ki analizira živčni strup novičok, s katerim sta bila zastrupljena, da niso ugotovili izvora strupa. Pri tem je kot zelo presenetljivo označil "hitrost, s katero se je začela protiruska kampanja". Dodal je, da strokovnjaki menijo, da bi strup lahko izdelali v 20 državah. Turčija proti Moskvi zaradi zastrupitve ni sprejela ukrepov kot nekatere druge članice Nata, zavezništvo, pa tudi več članic EU. Erdogan je dejal, da Ankara ne bo ukrepala proti Moskvi "na podlagi domnev".
