Kristjani so vrhunec letošnjega praznovanja velike noči obeležili z vstajenjskimi mašami. Ljubljanski in mariborski nadškof Stanislav Zore in Alojzij Cvikl sta jo darovala vsak v svoji nadškofiji, ob tem pa izpostavila pomen dejanske osebne vere v to, da je Kristus vstal. "Brez tega so stvari lepe, zelo lepe, a prazne," je dejal Zore.
Množico vernikov pričakujejo v Vatikanu. "Naša vera je rojena na velikonočno jutro: Jezus živi! Ta izkušnja je v samem srcu krščanskega sporočila," je že zjutraj na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisal voditelj 1,3 milijarde rimskokatoliških vernikov.
Ob 10. uri je se na Trgu sv. Petra začela slovesna velikonočna maša. Trg je sicer okrašen s 50.000 nizozemskimi cvetovi in rastlinami. Med njimi je 13.500 narcis, 20.000 tulipanov in 3500 vrtnic.
Desettisočglavi množici, ki na trgu pod strogimi varnostnimi pogoji spremlja mašo, so se pridružili številni kardinali in duhovniki.V Rimu je sicer v času velikonočnih praznikov na ulicah okoli 10.000 policistov, v italijanski prestolnici vlada precejšnja napetost. Ta teden so v Italiji opravili štiri hišne preiskave in aretirali sedem ljudi, ki naj bi bili povezani s tunizijskim državljanom, odgovornim za napad s tovornjakom v Berlinu.
Tako so verniki in turisti, ki so se danes želeli udeležiti maše, med drugim morali skozi detektorje kovin, pregledali so jim tudi prtljago. Širše območje okoli Vatikana je ob tem zaprto za promet.
Po cerkvah so danes zjutraj potekale vstajenjske procesije z mašami, na katerih so duhovniki naznanili, da je Jezus tretji dan po tistem, ko je umrl na križu, vstal od mrtvih, kar so naznanile slovenske velikonočne aleluje. S vstajenjem od mrtvih je Jezus po verovanju kristjanov premagal smrt, vsem ljudem pa s tem odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja.
Ljubljanski nadškof metropolit Zore je v pridigi v ljubljanski stolnici izpostavil, da je to, da kristjani resnično verujejo, da je Jezus po smrti na križu vstal od mrtvih, temelj njihove vere in krščanskega življenja. "Velika noč je seveda najprej praznik Jezusovega vstajenja od mrtvih, istočasno pa mora biti tudi praznik naše vere v vstajenje, praznik moje vere v vstajenje," je dejal.
Kristjan mora po nadškofovih besedah verovati tudi v to, da je Jezusovo vstajenje prineslo njegovo osebno vstajenje, čeprav se zaveda, da je to včasih težko. "Tudi mi se namreč večkrat znajdemo v koži učencev, ki so prej pomislili na tatove, ki so ukradli Jezusovo telo, kot pa se spomnili na njegove besede, da bo tretji dan vstal od mrtvih. Zato ga moramo v praznovanju njegovega vstajenja prositi za vero, za vero v njegovo in naše vstajenje," je dejal. Brez vere v vstajenje Jezusa in posledično osebno vstajenje so namreč po Zoretovih besedah "stvari lepe, zelo lepe, a prazne".
Poudaril je potrebo po osebnem srečanju z Jezusom med velikonočnimi prazniki. "Tudi praznik velike noči namreč lahko postane prazen in nima življenja v sebi, če ne živi iz našega osebnega srečanja z Jezusom v spovedi, v sodelovanju pri maši, v premišljevanju njegove besede, v njegovem vsakdanjem prihajanju v moje življenje," je še dejal, vsem pa voščil veselo veliko noč.
Tudi mariborski nadškof metropolit Cvikl je v pridigi izpostavil pomen osebne vere v Jezusovo vstajenje. "Človeško gledano gre za nerazložljiv dogodek. V veri lahko spoznamo božji poseg in tudi mi sprejmemo to luč, ki ne razsvetli samo Jezusovega vstajenja, ampak da je polni smisel tudi življenju vsakega od nas," je dejal.
Z vstajenjem je Jezus po njegovih besedah pokazal svojo moč, ki pa se ni odrazila z maščevanjem tistim, ki so ga pribili na križ, ampak v usmiljenju in odpuščanju.
Pozval je k življenju po Bogu in ob tem ponazoril, kaj natančneje to pomeni: "Živeti z njim pomeni čisto konkretno držo življenja: pomeni živeti in deliti dobroto, biti človek z duhom služenja, v odprtosti do stisk in težav ljudi okoli mene, ne vračati nasilja z nasiljem, ampak znati odpuščati in deliti spravo," je še dejal.
