Vremenski ekstremi na pridelkih pustijo ogromno škode. Za kmete je to lahko pogubno, a država pri tem ne pomaga kaj dosti.
Profimedia
Zavarovanje posevkov in plodov velja sicer za eno najbolj rizičnih zavarovalnih področij.
V zadnjem desetletju so vremenske ujme po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) povzročile za 357 milijonov evrov škode. Najvišja ocenjena škoda je bila v lanskem letu: 116 milijonov evrov. Od tega ocena škode po pozebi znaša 47, zaradi suše pa 65 milijonov evrov. Škodo so utrpeli tudi čebelarji, ocenjena je na štiri milijone evrov. Za desetletno obdobje 2007–2016 je država za posledice škode po naravnih nesrečah izplačala dobrih 19 milijonov evrov pomoči od skupno ocenjene škode blizu 241 milijonov evrov. Za lanskoletno nastalo škodo v kmetijstvu je vlada zaenkrat odobrila državno pomoč po pozebi (sedem milijonov evrov) in čebelarjem (665.000 evrov), medtem ko za sušo izplačilo pomoči na vladi še ni bilo odobreno.
Zavarovanost
Najvišja je v hmeljarstvu (skoraj 100 odstotkov) in v intenzivnem sadjarstvu (okoli 75 odstotkov), (pre)nizka pa je v vinogradništvu (približno 25 odstotkov), poljedelstvu (približno 25 odstotkov) in v živinoreji (približno 15 odstotkov).
Program odprave posledic škode v kmetijstvu je v pripravi. Lani in predlani je ogromno škode v kmetijski pridelavi povzročila spomladanska pozeba, 44 in 47 milijonov evrov. Najhujša suša v minulem desetletju je bila leta 2013, ko je bilo ocenjene škode za 106 milijonov evrov. Država je upravičencem takrat izplačala pičlih pet milijonov evrov ali 4,7 odstotka od ocenjene škode.
Število zavarovanj upada
Po podatkih MKGP je število zavarovanj kmetijske dejavnosti generalno v upadu. Leta 2010 je bilo zavarovanih 55.000 hektarjev kmetijskih površin (trajni nasadi, njive), lani 36.700 hektarjev. Še bolj izrazit je padec zavarovanja živine. Leta 2010 so rejci zavarovali nekaj manj kot 227.000 glav, lani le še dobrih 75.000. Zavarovanje kmetijske proizvodnje je eden izmed boljših načinov za dobro obvladovanje tveganj, zato ostaja temeljna oblika varovanja dohodka iz kmetijske proizvodnje pred naravnimi nesrečami. Poleg tega je pomembno, da se kmetijski pridelovalci zavedajo pomena preprečevanja škod, saj samo z zavarovanjem ni mogoče preprečiti posledic škode in zagotoviti dolgoročne ekonomsko vzdržne pridelave.
Prva je suša
Največ škode je v kmetijski dejavnosti v minulih desetih letih povzročila suša, za 244,5 milijona evrov, toča pa za sedem milijonov evrov škode.
Kaj pravijo zavarovalnice
Direktor slovenske podružnice Agro zavarovalnice Benjamin Schlauer poudarja: »Kmetje zavarujejo kmetijske pridelke na okrog četrtini vseh kmetijskih površin. Trend sklepanja zavarovanj se bo s povečano verjetnostjo nastanka škodnih dogodkov glede na podnebne spremembe verjetno dvignil. V kolikšni meri, je težko napovedati. Kmetje so danes podjetniki, prevzemajo določen del vremenskega tveganja, saj večina njihovih 'tovarn' obratuje pod milim nebom. Vremenska tveganja lahko minimizirajo, a ne na vseh področjih pridelave.«
MKGP
Škod je vse več
V največji slovenski zavarovalnici Triglav so o zavarovanju kmetijskih posevkov in čred živine ter izplačilu odškodnin kmetovalcem povedali: »Zavarovalni trg iz naslova zavarovanja posevkov in plodov v zadnjem desetletju beleži porast škodnega dogajanja. Razmerje med zbranimi premijami in škodami v Zavarovalnici Triglav je v obdobju 2008–2017 znašalo 1 : 1,32 v korist škod (merjeno v evrih). To je bila posledica predvsem nadpovprečno visokih škod po toči na trajnih nasadih in poljščinah v letih 2008 in 2009 ter posledica visokih škod po spomladanski pozebi, predvsem na sadju v letih 2016 in 2017. Zavarovanje posevkov in plodov glede na klimatske spremembe in spomladansko pozebo, velja sicer za eno najbolj rizičnih zavarovalnih področij.«
Agro zavarovalnica je od leta 2013, odkar deluje na slovenskem tržišču, kmetovalcem izplačala 7,2 milijona evrov odškodnin za zavarovanja kmetijskih pridelkov.
MKGP
