V večini regij je bila udeležba do 18. ure višja kot pred šestimi leti, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass pojasnil namestnik predsednice državne volilne komisije Nikolaj Bulajev. Do 10. ure po moskovskem času je danes glas oddalo 16,55 odstotka volivcev, leta 2012 pa samo 6,53 odstotka.
Volišča so se sicer na Daljnem vzhodu odprla že v soboto ob 21. uri po srednjeevropskem času, v Moskvi in gosto poseljenem zahodu Rusije pa danes ob 6. uri zjutraj po srednjeevropskem času.
Danes ruskega predsednika volijo tudi na ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je Rusija priključila pred natanko štirimi leti. Na volišča je bilo tam pozvanih 1,5 milijona ljudi, do 12. ure se jih volitev udeležilo okoli 35 odstotkov.
Ukrajina sicer glasovanju na Krimu ostro nasprotuje in ukrajinske oblasti so danes protestno blokirale ruske konzulate in veleposlaništvo. V poslopja v Kijevu, Harkovu, Odesi in Lvovu so spuščali zgolj diplomate. Moskva je Kijevu zato očitala, da Rusom v Ukrajini preprečuje glasovanje.
Številne nepravilnosti
Volilnih upravičencev v Rusiji je približno 109 milijonov. Tokrat na volitvah sodelujejo tudi prebivalci nekdaj ukrajinskega polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila pred natanko štirimi leti, prav na današnji dan.
Nevladna organizacija Golos, ki je specializirana za opazovanje volitev, je do 12. ure po srednjeevropskem času zabeležila 1839 primerov volilnih nepravilnosti. Med drugim so jim preprečevali opravljanje dela, zabeležili pa so tudi številne primere večkratnega glasovanja. Golos sicer seznam nepravilnosti objavlja na spletu.
Na volišča je okoli 33.000 prostovoljcev poslal tudi opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ki se sam ne sme potegovati za predsednika. Tudi njim preprečujejo dostop do volišč. Volitve sicer spremljajo tudi mednarodni opazovalci, bilo naj bi jih okoli 1300. Od tega jih je skoraj 600 poslala Organizacija za sodelovanje in varnost v Evropi (Ovse).
Predsednica volilne komisije Ela Pamfilova je glede očitkov, da nekateri ljudje glasujejo večkrat, dejala, da je šest milijonov od 109 milijonov volilnih upravičencev zaprosilo za glasovanje na drugem volišču. Pri prepisih iz enega na drugo volišče pa prihaja do določenih težav, je pojasnila. Povedala je še, da se volilna komisija sooča s kibernetskimi napadi na njihovo računalniško omrežje iz tujine. Doslej so morali preprečiti napade iz 15 držav. Server so napadalci preobremenili, zaradi česar se je sesul, je dodala.
Putin že glasoval
Med tistimi, ki so na enem od volišč v Moskvi danes že oddali svoj glas, je tudi predsednik Vladimir Putin, ki se mu obeta gladka zmaga. Volilnega izida ni želel napovedovati. Kot je zatrdil, mu je vseeno, s kakšno prednostjo bo zmagal, zadovoljen bo z vsakim odstotkom, ki mu bo omogočil nadaljnje "izpolnjevanje nalog predsednika".
Patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril je ob oddaji glasu v bližini prestolnice izrazil upanje, da bodo te volitve "okrepile enotnost ruske družbe in suverenost Rusije". "Rusija danes izbira svojega predsednika, svojo prihodnost," je dejal.
Putin brez konkurence
S Putinom se za predsedniški položaj tako danes meri sedem kandidatov, ki jim napovedujejo po nekaj odstotkov glasov.
Volišča so se bodo zaprla ob 19. uri po lokalnem času, nazadnje v ruski eksklavi Kaliningrad na meji z EU. Takrat naj bi bili že tudi znani prvi rezultati - zaradi velikih časovnih razlik, saj Rusija obsega kar 11 različnih časovnih pasov, bodo do zaprtja volišč na zahodu države na vzhodu Rusije, še posebej pa na Daljnem vzhodu in Sibiriji, že lahko prešteli precejšen delež glasovnic.
65-letni Putin, ki Rusiji kot predsednik ali premier vlada že od leta 1999, tudi na tokratnih volitvah nima prave konkurence, saj so glavnega opozicijskega politika Navalnega izločili iz tekme. Eden najglasnejših Putinovih kritikov ni smel kandidirati zaradi obsodbe na pogojno zaporno kazen pred petimi leti. 41-letnik je pozval k bojkotu "kvazivolitev" in izrazil upanje, da bo na volišča prišlo čim manj ljudi.
To bo Putinov četrti predsedniški mandat in morda tudi zadnji, saj ustava dovoljuje zgolj dva zaporedna šestletna mandata. V preteklosti ga to sicer ni ustavilo. Putin bi lahko tako kot leta 2008 znova postal premier, nato pa bi se lahko znova potegoval za predsedniški položaj.
