Predsednik Republike Srbske (RS) Milorad Dodik je znan po svojih spornih in precej neposrednih izjavah. Lahko bi rekli, da svoje volivce razdvaja na tiste, ki ga ali obožujejo ali sovražijo.
Podobne odzive je zdaj sprožilo tudi njegovo posedanje in srkanje žganice z rojaki. Nekateri so ga pohvalili kot »ljudskega človeka« in z izjavo »bravo Milorad, tako se uživa«. Drugi so ga zaradi tega obsojali: »Cirkus in klovni. Ti vodijo državo.« »Dobro ve, kje so glasovi,« dodajajo.
Dolga zgodovina razdvajanja ljudstva
Dodik seveda ni prvič razdelil ljudstva v svoji polovici Bosne in Hercegovine – Republiki Srbski, niti ni prvič, da bi bila zaradi njega razdeljena samo BiH. Konec lanskega leta je v intervjuju za Deutsche Welle trdil, da referendum o odcepitvi RS od tako imenovane federacije ni na dnevnem redu, vendar da Srbi niso »brez alternative«. Na mapo je nato narisal meje Velike Srbije, kot si jo zamišlja. Pripadala bi ji RS in severni del Kosova.
Na komentarje, da bi to spet sprožilo vojno, je odgovoril, da bi na takšne poskuse odgovoril s silo. »Tukaj (v RS) imamo policijo, ki je številčno močnejša, bolje pripravljena in motivirana. Drugič, vsaka intervencija v RS iz Sarajeva bi zagotovo podkrepila ta tip zgodbe,« je bil oster glede opozoril člana predsedstva BiH Bakirja Izetbegovića. V nekem drugem trenutku je Izetbegoviću celo zabevskal: »Če že hoče iti do konca, tedaj bi lahko šli nekaj vekov v zgodovino in bi se pokazalo, da je Bakir Izetbegović Srb, da mu lahko rečem 'tvoji predniki so bili naši ljudje in nikar ne beži od tega'.«
»Teheran je lepo mesto. V njem je manj džamij kot v Sarajevu,« je izjavil na oddaji v Nedeljo ob dveh na hrvaški nacionalki. Na vprašanje voditelja, ali ga džamije motijo, pa je nato le prhnil.
Praktično nemogoče je prešteti tudi vse žaljivke, ki jih je Dodik poslal v smer visokega predstavnika za BiH Valentina Inzka. »Klovn, simpatizer nacističnih zločinov, lažnivec, mednarodni klovn,« je le nekaj besednih zvez, ki so padle na račun visokega predstavnika, ki v BiH zagotavlja spoštovanje določil daytonskega sporazuma.
Preden je leta 2006 postal premier RS, je Zahod v njem videl odrešenika pred nacionalističnimi silami. RS so obljubili finančno pomoč, če bo njen vodilni politik postal Dodik.
Do oblasti mu je pomagal Zahod
Čeprav je danes Dodik trn v peti razumu in Zahodu, pa mu je, ironično, do vzpona na oblast pomagal prav ta. Že na volitvah leta 2006 Dodik ni izključeval možnosti referenduma o odcepitvi RS od BiH, vendar so ga zahodne države tedaj videle kot zmerno alternativo, s katero so želele marginalizirati srbske nacionaliste. Ko mu je uspelo zmagati na volitvah je Evropska unija RS dala finančno injekcijo, Dodik pa je odletel tudi na srečanje z Madeleine Albright v Združenih državah Amerike. Albrightova ga je opisala kot »duh svežega zraka«, Dodik pa se je iz Amerike vrnil z 3,6 milijona dolarjev neposredne finančne pomoči.
Ploščo pa je Dodik obrnil takoj, ko se mu je uspelo zavihteti na premierski stolček. Kmalu je postal še večji nacionalist od svojih predhodnikov.