Sporne prakse

Do evropskih sredstev s pomočjo politike

G.G.
12. 2. 2018, 11.41
Posodobljeno: 12. 2. 2018, 11.42
Deli članek:

Evropski poslanci so zaskrbljeni zaradi načina, kako v nekaterih državah vplivni posamezniki v navezavi z vodilnimi politiki pridobivajo evropska sredstva.

Profimedia

Najbolj sumljive prakse naj bi se mnenju evropskih poslancev dogajale na Madžarskem. Naša vzhodna soseda načrtuje, da bo v obdobju 2014-2021 od EU prejela 25 milijard evrov sredstev, kar je največ od vseh držav v EU glede na število prebivalcev.

Nekateri evropski poslanci menijo, da nenavadno velik delež sredstev dobijo družinski člani, prijatelji in podporniki madžarskega premierja Viktorja Orbana.

Vodja odbora Evropskega parlamenta za proračunski nadzor (CONT) Ingebor Grässle iz nemške krščansko demokratske stranke je prepričana, da ima Madžarska “težavo, ki jo mora rešiti”. Odbor je na nedavni “inšpekciji” ugotovil, da kar v 36 odstotkih na javnih razpisih sodeluje le en ponudnik. Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) je na primer zaznal nepravilnosti pri razpisu za prenovo omrežja javne razsvetljave. Izbrano je bilo podjetje Elios Innovativ, katerega lastnik je bil Orbanov zet Istvan Tiborcz. Rdeča luč se je prižgala, ko so ugotovili, da so bile svetilke izbranega podjetja za polovico dražje od podobno kakovostnih svetilk na trgu. Tiborcz je sicer tik pred Olafovo preiskavo prodal svoj delež v podjetju, na očitke pa se po poročanju Guardiana še ni odzval.

Madžarska lahko shaja brez evropskih sredstev

Reuters
Madžarski premier Viktor Orban.

Iz pisarne madžarskega premierja so sporočili, da so podatki, s katerimi razpolaga Ingebor Grässle stari. V letu 2017 je po njihovem število razpisov, na katerih sodeluje le en ponudnik, padlo na 26,3 odstotka. Po drugi strani pa je Orban že decembra dejal, da lahko Madžarska gospodarstvo brez težav shaja brez evropskega denarja.

Izogibanje konkurenci

To pa ni le madžarska posebnost, podobno je na Poljskem in Hrvaškem, kjer naj bi bil delež “solo” ponudnikov 45 odstoten. “Pravila se spoštujejo, obenem pa ne moremo govoriti o konkurenci,” ugotavlja nemška evropska poslanka, ki s prstom kaže na zakulisne dogovore med politiko in gospodarstvom. Po njeni oceni bi morala evropske institucije preveriti in preprečiti konflikt interesov, potencialne primere korupcije, ki jih zakonodaja sicer dovoljuje.