Večina (78 odstotkov) nevarnih datotek spada v skupno kategorijo zlonamerne programske opreme. Virusi, katerih prisotnost se je zaradi kompleksnega razvoja in majhne učinkovitosti pred nekaj leti precej zmanjšala, še vedno povzročijo 14 odstotkov vseh zaznav, so prek agencije Pristop sporočili iz družbe Kaspersky Lab.
Preostanek predstavljajo oglaševalski programi, ki niso privzeto zlonamerni, vendar lahko v mnogih primerih povzročijo razkritje zasebnih informacij in druga tveganja. Zaščita pred tovrstnimi grožnjami je zato nujna za boljšo uporabniško izkušnjo, opozarjajo.
Omenjenim oglaševalskim programom je bilo po ugotovitvah družbe lani izpostavljenih 22 odstotkov računalnikov.
Močna rast napadov z izsiljevalskimi virusi se bo po ocenah vodje raziskovalne skupine za preprečevanje napadov Vjačeslava Zakorževskega nadaljevala tudi v prihodnje, saj je v ozadju "velikanski kriminalni ekosistem, ki dnevno ustvari več sto primerkov tega tipa grožnje".
Rast števila zaznav sicer družba pripisuje tudi nenehnim izboljšavam varnostnih tehnologij, saj vsaka posodobitev prispeva k boljši identifikaciji zlonamerne programske opreme.
Za zaščito pred tveganji strokovnjaki uporabnikom med drugim svetujejo, naj ne odpirajo sumljivih datotek ali priponk, ki so jih prejeli od neznanih pošiljateljev. Enako velja za spletne povezave, poslane od neznanih virov, in sumljive spletne oglase.
Priporočajo tudi oblikovanje močnih gesel, ki naj jih uporabniki redno spreminjajo, in redno nameščajo posodobitve programske opreme. Sporočil, ki od njih zahtevajo, naj onemogočijo varnostne sisteme ali protivirusno programsko opremo, naj ne upoštevajo.
Tveganja
Kaspersky Lab ob tem v luči naraščajoče priljubljenosti kriptovalut opozarja tudi na tveganja pri trgovanju z njimi. Uporabnikom med drugim odsvetuje shrambo denarja na spletnih platformah in priporoča, naj sredstva raje shranijo v lastni denarnici, ob tem pa upoštevajo varnostne nasvete strokovnjakov.
Ti uporabnikom kriptovalut med drugim priporočajo, naj vselej preverijo naslov spletne denarnice in naj ne sledijo povezavam spletnih bank ali spletnih denarnic. Pred pošiljanjem naj dvakrat preverijo naslov prejemnika ali vsaj prve in zadnje znake v naslovu ter znesek in pripadajočo višino provizije.
Zapišejo naj si tudi niz besed, ki vsebuje vse informacije, potrebne za morebitno vnovično nastavitev denarnice. Prav tako naj na napravo, na kateri je nameščena kripto denarnica in ki se uporablja za trgovanje, namestijo kakovostno protivirusno zaščito.
