Na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je padla danes še ena obsodba za genocid in druge vojne zločine, ki so se zgodili v Srebrenici. Kot poroča STA, je bilo doslej na tem sodišču v povezavi s temi zločini obtoženih 20 ljudi: 16 so jih obsodili, nazadnje, in to danes, nekdanjega vojaškega vodjo bosanskih Srbov generala Ratka Mladića, enega so oprostili, eden pa je umrl še pred izrekom kazni.
"Ostal je strahopetec do zadnje sekunde"
Mladić ni sedel v dvorani v trenutku izreka sodbe. V tujih medijih je zaslediti ocene, da je incident, po katerem ga je sodnik vrgel iz dvorane, Mladić namensko sprožil, da bi se v zgodovinskem trenutku, ko je bilo že jasno, da bo spoznan za krivega, izognil televizijskim in fotografskim kameram. In res se za zanamce ne bo ohranila fotografija prvega odziva Ratka Mladića na sodbo. Mladićeva poteza pa ni ostala neopažena: novinarka CNN Christiane Amanpour je tako brez dlake na jeziku dejala, da je Mladić ostal "strahopetec do zadnje sekunde".
Sodba ni zacelila ran
Kljub današnji sodbi na dosmrtni zapor Mladića, so rane preživelih, žrtve in njihovih svojcev na območju Hrvaške ter Bosne in Hercegovine še boleče. Sodbe kot je današnja, jih ne bodo mogle zaceliti.
O tem priča tudi izjava, ki jo je po razglasitvi sodbe Mladiću objavil hrvaški portal 24sata.hr. Kako so sodbo Mladiću sprejeli tisti, ki so jih zločini t.i. “mladićevcev” najbolj prizadeli? Roko Bilaver iz hrvaške vasice Škabrnje, ki je izgubil 19 članov družine, je na vprašanje novinarke 24sata.hr, kako se počuti po sodbi Mladiću, dejal: "Grozno. Dosmrtno kazen je dobil, ampak moje mišljenje je, da bi bilo treba izreči še, kje jo bo odslužil. Danes, jutri bi ga lahko prepeljali v Rusijo, kot so nekatere druge, in bo tam v hotelu in mu ne bo treba biti v zaporu. Njemu bi morali dodeliti samico, kjer ne bi videl ne sonca, ne lune, ne svežega zraka in da mu na glavo kaplja voda, tako kot je on počel našim ljudem."
Saliha Osmanović iz srebreniškega naselja Dobraka. Ostala je sama, njen mož Ramo in dva sinova, Nermin in Edin, ki sta bila v letih vojne vihre še otroka, so mrtvi. Posnetek, ko njen mož Ramo s klici sporoča sinu Nerminu, naj se ne boji, je obkrožil svet.
In kako Saliha komentra sodbo? "Leta se je skrival in se ni mogel skriti. Prišel je njegov čas za sodbo. Čeprav ... jaz imam svoji rano na srcu, njemu pa so ostali sin, žena in vnuki ... Pri meni ni nikogar."
