Nepredvidljivi diktator poka z jedrskim orožjem in grozi z jedrsko vojno, Belo hišo bremeni preiskava zaradi ruskega vmešavanja v ameriške volitve, njegovi svetovalci in sodelavci pa se menjavajo kot po tekočem traku.
@realDonaldTrump si daje duška
Če česa Trumpu ne gre očitati, je to zvestoba obljubi, da ne bo predsednik, kakršnih smo vajeni. Je prvi predsednik, ki je družbeno omrežje uporabil kot ključno komunikacijsko orodje. Amerika in svet vsak dan z mešanico nestrpnosti, groze in radosti pričakata trenutek, ko se predsednik zbudi, se seznani z dogajanjem čez noč in pogleda jutranje oddaje, nato pa na twitterju koga pohvali, užali, komu zagrozi. Naj gre za njegove politične nasprotnike, zavezniške ali sovražne države, celo člane njegove administracije, z vsemi komunicira s tviti. Veliko ima povedati čez lažne novice in pogosto benti čez člane lastne stranke, še pogosteje pa čez posameznike, ideje ali gibanja na nasprotnem političnem in ideološkem polu.
Božično darilo Američanom: nižji davki
Trump nima dobrega odnosa niti s svojo republikansko stranko, kar se kaže v rezultatih njegovega dela. Ena najglasnejših Trumpovih obljub je bila ukinitev zdravstvene reforme Obamove administracije (Obamacare) in zamenjava z boljšim zdravstvenim sistemom. Ker njegova administracija ni imela pravega načrta za boljšo različico, je pobudo za reformo prepustil republikancem v kongresu, ki naj bi spisali novo zdravstveno zakonodajo. A sledila je serija neuspehov s predlogi, ki niso dobili zadostne podpore niti med samimi republikanci.
Tako predsednik kot stranka sta spoznala, da z zdravstvom ne bo mogoče ničesar storiti na hitro, zato sta se osredotočila na obljubljeno davčno reformo. Predsednik želi še pred božičem podpisati novi zakon, ki bo, tako napoveduje, znižal davčno breme večine Američanov, sprejetje zakona pa bi bilo gotovo največja zmaga za Trumpa v prvem letu dni.
Meja brez zidu
Tako opevanega zidu na mehiški meji še vedno ni in Trumpove grožnje, da bo Mehika plačala zanj, so poslabšale odnose z južno sosedo. Med najostrejšimi domačimi nasprotniki gradnje so prav republikanski zakonodajalci iz okrožij ob mehiško-ameriški meji. Njihove volivce z zemljišči ob meji bi namreč zid prizadel bolj kot tihotapce ljudi ali mamil – kriminalci lahko najdejo drugo pot, kmetje pa bodo ostali na svoji zemlji z zidom. Prejšnji mesec so bili predstavljeni prototipi zidu, ki jih zdaj testirajo, še vedno pa ni jasno, kdo bo zid plačal.
Prvi odmeven Trumpov izvršni ukaz je bila januarska omejitev sprejema beguncev in prihajanja tujcev v ZDA, ki je vključevala tudi prepoved vstopa državljanom sedmih večinsko muslimanskih držav. Izvajanje ukaza že od začetka leta blokirajo sodišča in verjetno bo zadeva prišla na vrhovno sodišče ZDA, ki bi prav lahko presodilo v prid Trumpove prepovedi. Ko gre za najvišje ameriško sodišče, se lahko Trump pohvali, da je aprila vanj imenoval konservativnega sodnika Neila Gorsucha in tako tehtnico nagnil na desno. Seveda tudi tega ne bi mogel storiti brez republikancev v kongresu, ki so blokirali poskuse Baracka Obame, da imenuje liberalnejšega sodnika.
Svarila pred uporom
Od Trumpa so roke že dvignili nekateri vidni republikanci. Senator Bob Corker je predsednika napadel zaradi njegove zunanje politike in komunikacije s Severno Korejo, ki naj bi svet potiskala proti tretji svetovni vojni. Ko se ga je Trump lotil na twitterju, mu je Corker odpisal, da je Bela hiša postala vrtec in da je tisti dan nekdo zamudil na delo. Predsednik ima napet odnos tudi z državnim sekretarjem Rexom Tillersonom, ki naj bi po nekem napetem sestanku kolegom zagodrnjal, da je Trump »je...i tepec«.
Trumpov odnos z republikanci je na tako nizki točki, da ga je celo njegov nekdanji sodelavec in še vedno podpornik Steve Bannon posvaril, da bi se ga lahko stranka poskušala znebiti z uporom predsednikovega kabineta, ki bi izglasoval, da predsednik ni več sposoben opravljati funkcije. Zamenjal bi ga podpredsednik Mike Pence, ki bi bil bolj po volji republikanske elite.
Čiščenje Ovalne pisarne
Bannon, nekdanji šef Trumpove volilne kampanje in do avgusta glavni strateg Bele hiše, je zadnji med ključnimi sodelavci ameriškega predsednika, ki so se letos hitro poslovili. Prvi je že februarja letel svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn, julija se je najprej poslovil Trumpov tiskovni predstavnik Sean Spicer, le teden dni kasneje pa je odšel šef osebja Bele hiše Reince Priebus.
Predsednik ni čistil samo Bele hiše – maja je odmevno odpustil šefa FBI Jamesa Comeyja in kot razlog navajal preiskavo ruskega vmešavanja v ameriške volitve. Ključna oseba te preiskave je zdaj posebni tožilec Robert Mueller, čigar ekipa je ravno prejšnji teden vložila obtožnici zoper bivšega vodjo Trumpove kampanje Paula Manaforta in njegovega sodelavca Ricka Gatesa, ki sta obtožena zarote proti Združenim državam in pranja denarja.
Odnosi v administraciji so napeti, v Trumpovi ekipi se še najbolj trpežna zdita njegova hčerka Ivanka in zet Jared Kushner. Vsaj prvi predsednik verjetno ne bo nikoli obrnil hrbta, njen mož pa bi brez družinskih povezav verjetno že zdavnaj letel. Tudi zato, ker mu je tast naložil kup nalog, ki jih ni sposoben izpeljati. Republikanski politični analitik in nekdanji svetovalec Trumpove kampanje Sam Nunberg je predsedniškega zeta označil za »najslabšega svetovalca Bele hiše v sodobni zgodovini«.
Pozitivne in negativne številke
Še najboljša novica v prvem letu Trumpovega predsednikovanja so spodbudni kazalniki v ameriškem gospodarstvu: brezposelnost pod petimi odstotki, rast BDP, visoko zaupanje potrošnikov in rastoče plače. Hkrati je mnenje Američanov o delu predsednika vse prej kot spodbudno – še leto dni ni v Beli hiši, pa v Gallupovi anketi dosega tako nizko podporo, kot sta je bila v preteklosti deležna le dva predsednika: Richard Nixon in George W. Bush. A še onadva nista bila tako nizko že v prvem letu predsednikovanja.
