Posebne ekipe si že več kot tri desetletja prizadevajo zmanjšati stopnjo radioaktivnega sevanja. Takoj po nesreči je požrtvovalno posredovalo skoraj 600 tisoč delavcev in prostovoljcev. Več kot 30 jih je umrlo v mesecu dni, 125 tisoč pa jih je zbolelo za rakom. Čeprav je neslavni četrti reaktor uradno zapečaten v betonskem sarkofagu, zgrajenem decembra 1986, vanj vodijo posebne poti, ki so ostale odprte za pogumne raziskovalce in interventne ekipe. Tako je eno izmed moštev naletelo na Slonovo stopalo – najbolj smrtonosen jedrski odpadek na svetu.
Kaj je Slonovo stopalo?
Po eksploziji se je ogromna emisija radioaktivnega materiala oziroma črne lave začela zlivati skozi beton in jeklo. Zaradi ekstremne temperature ji je uspelo stopiti vse v najbližji okolici, zlila pa se je na dno reaktorja, kjer v obliki slonovega stopala počiva še danes. Poročilo iz leta 1986 navaja, da je bilo sevanje v okolici nekajmetrske gmote tako visoko, da ga niso mogli izmeriti. Ocenjuje se, da je sevanje tisočkrat presegalo stopnjo radiacije, ki povzroča rakasta obolenja. Gmota je tako nevarna, da le nekaj sekund izpostavljenosti lahko povzroči smrt človeka.
Pet minut lave
Ravni sevanja so bile v dneh in mesecih po nesreči neverjetne. Po samo 30 sekundah izpostavljenosti Slonovemu stopalu sta nastopili vrtoglavica in utrujenost, ki je lahko trajala teden dni. Po dveh minutah je sledilo razpadanje celic, po štirih bruhanje, driska in vročina. Človeku, ki je zrl v črno lavo več kot pet minut, pa je ostalo le še 48 ur življenja. Več kot 30 let po katastrofi je stanje še vedno alarmantno, čeprav je Slonovo stopalo oddajalo le še 10 odstotkov radiacije. Vseeno bi ob »druženju« z gmoto preživeli le dobre tri minute več. Kljub šokantnim podatkom pa je človeškemu rodu uspelo posneti fotografijo najbolj nevarne snovi na svetu.
Sevanje je stopilo robota
Ko so v bližnjem prostoru zaznali visoko stopnjo sevanja, se niti najbolj pogumni niso želeli približati izvoru. Strokovnjaki so zato poslali kamero z daljinskim upravljanjem, vendar se je ta stopila, še preden je uspela posneti prve fotografije. Takrat so sovjetski mojstri poceni, a učinkovite improvizacije prišli na idejo, da bi si stoječ za vogalom pomagali z običajnim ogledalom. Trik je uspel. Ko je sevanje malce usahnilo, se je Slonovemu stopalu približal Artur Kornejev in posnel še nekaj fotografij z najbolj nevarnega kraja na Zemlji. Kornejevu so iz varnostnih razlogov kmalu prepovedali obisk reaktorja. Oblasti se tudi bojijo, da bi gmota v prihodnjih letih lahko proniknila skozi beton in (dodatno) zastrupila podtalnico.
