Milijarderji so v seštevku svoje globalno bogastvo lansko leto povečali za skoraj petino. Na svetu je sedaj 1542 dolarskih milijarderjev, potem ko se jim je lani pridružilo 145 nekdanjih multi-milijonarjev, poroča Guardian.
Da nekaj glede tega ni v najlepšem redu ugotavljajo tudi milijarderji sami, ki jih skrbi da bo zaradi njihove koncentracije bogastva prišlo do »povratnega udarca«, je dvome svojih premožnih klientov razkril Josef Stadler, avtor poročila o milijarderjih UBS / PwC.
»Koncentracija bogastva je tako visoka kot leta 1905, milijarderje to skrbi. Problem je moč obrestnega obrestovanja – zaradi katerega velik denar postaja še večji. Vprašanje je do kakšne mere je to družbeno vzdržno in kdaj bo družba intervenirala in udarila nazaj,« se sprašuje Stadler.

Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Pozlačeni vek – tanek sloj superbogatih
»Sedaj smo dve leti globoko na vrhuncu druge pozlačene dobe,« dodaja Stadler pri čemer se opira na pojem tako imenovanega ameriškega pozlačenega veka na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je bila Severna Amerika zaznamovana z globoko in razsežno revščino na eni strani in s tankim slojem »zlatih« industrijskih dinastij, kot so Carnegieji, Vanderbilti in Rockefellerji.
Družbena jeza nad tako imenovanimi roparskimi družinami, ki so z monopoli v železništvu, nafti, jeklarstvu in bančništvu prisvojile obsežno bogastvo je ameriškega predsednika Teodorja Roosevelta prisilila v razbijanje monopolov in dvig obdavčitve najbogatejših.