V primeru tovrstnega ravnanja ZDA bi se v Iranu "uveljavili tisti, ki so bili vedno proti pogajanjem z Zahodom," je dejal Gabriel. Grozilo bi poslabšanje razmer, kar bi lahko vodilo tudi v razvoj jedrskega orožja. "Izrael tega ne bo trpel in spet bomo tam, kjer smo bili pred desetimi, 12 leti - pri nevarnosti vojne v relativni bližini Evrope," je dejal.
Trump je v petek napovedal ostrejši pristop do Irana. Sporočil je, da ne bo potrdil iranskega spoštovanja jedrskega sporazuma, vendar pa ZDA iz tega sporazuma ni umaknil. Obenem je naznanil sankcije proti iranski revolucionarni gardi, ki jo je opredelil za teroristično organizacijo. Trump je Iran oziroma "iranski režim" orisal v najbolj temačni podobi in ga obtožil, da je največji podpornik terorizma na svetu, ki destabilizira regijo.
Ameriški kongres naj bi sedaj razpravljal o tem, kako bi se lahko država odzvala s sankcijami. Če člani ne bodo prišli do zadovoljive rešitve v obliki novega zakona, bo od leta 2015 sklenjenega sporazuma med Iranom in stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN ter Nemčijo iz leta 2015 odstopil.
Ostali zaskrbljeni
Ostale podpisnice sporazuma na novo Trumpovo strategijo gledajo z zaskrbljenostjo. Od Moskve do Londona in Berlina je bilo slišati pozive, naj ne podpihuje napetosti.
Tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je v petek v odzivu na Trumpov govor znova potrdila, da se Iran drži določil dogovora. Kot je poudaril njen prvi mož Yukiya Amano, imajo na razpolago vse možnosti za natančen nadzor iranskega jedrskega programa.
Sporazum predvideva, da Iran v zameno za normalizacijo gospodarskih odnosov in odpravo sankcij za najmanj 10 let drastično omeji bistvene dele svojega jedrskega programa, da ne bi mogel izdelati jedrskega orožja.
