Nemška kanclerka Angela Merkel bo po vsej verjetnosti obdržala svojo službo. Nemški volivci bodo na državnozborskih volitvah po napovedih pretežno glasovali za njene konzervativce CDU/CSU. Tekmeci iz vrst socialdemokratske SPD pa si obetajo verjetno najslabši rezultat v zgodovini, čeprav so se še pred enim mesecem trdili, da grejo na zmago.
Glavno vprašanje torej ni kdo bo dobil mandat za oblikovanje koalicije, temveč s kom bo ta koalicija osnovana. V preteklem mandatu so konzervativci s socialdemokrati osnovali tako imenovano veliko koalicijo, ki pa je po mnenju političnih analitikov SPD le škodila, saj so morali v zameno za delitev oblasti podpirati konzervativno politiko varčevanja.
Po anketah si lahko CDU/CSU obeta okoli 35 odstotkov podpore, SPD pa le 20 do 25 odstotkov. Zanimiv boj tako letos poteka med tistimi, ki se potegujejo za tretje mesto. To so trenutno skrajno desna Alternative fur Deutschland, Liberalci (FDP) in Levica (Die Linke), vstop v Bundestag pa se obeta tudi stranki Zelenih.
Prvič v povojni Nemčiji bo parlament tako najverjetneje sestavljen iz šestih strank. To bo verjetno vplivalo tudi na oblikovanje koalicije. Možno je nadaljevanje velike koalicije unije s SPD, mediji pa ugibajo še o dveh možnih koalicijah, ki jih v Nemčiji doslej še niso imeli. Ena je sestava koalicije iz treh strank, in sicer CDU/CSU, FDP in Zelenih, druga pa je morebitna manjšinska vlada s CDU/CSU in FDP.
