Upokojenemu admiralu je zamerila izjave o "hrvaški pehoti, ki bi lahko v 48 urah vkorakala v Ljubljano".
Kolinda Grabar-Kitarović naj bi podpisala razrešitev Davorja Domazeta Loša po današnji vrnitvi z Malte, kjer se udeležuje srečanja s predsedniki držav skupine Arraiolos, je, sklicujoč se na neuradne informacije, poročalo hrvaško uredništvo regionalne televizije N1. Kot so dodali, je predsednica danes dejala, da spoštuje admiralov prispevek med vojno na Hrvaškem, a so njegove izjave o Sloveniji nesprejemljive.
"Stanje med državama zahteva racionalno in odgovorno obnašanje, ne pa spodbujanja incidentov," je izjavo hrvaške predsednice objavila N1 na svoji spletni strani.
“Lošo ne bo več član sveta, nocoj bom podpisala njegovo odstavitev. Člani sveta imajo različna stališča, ne treba, da bi se strinjali z menoj. Prav to je poanta. Vendar pa so včerajšnje izjave nesprejemljive, žaljive in hujskaške. Oblasti je treba pomirjati, treba je umiriti razmere s Slovenijo, ne pa provocirati,” je dejala predsednica in dodala, da o tem s Pahorjem še ni govorila, saj je šele popoldne videla, kaj je Lošo povedal.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
“Med samim sestankom nisme mogla gledati v mobitel, Pahorju sem povedala, da so do mene prišle neke informacije. Šele potem, ko sem prebrala sem ugotovila, kako težke in vojnohujskaške so te izjave,” je po pisanju portala Index.hr dejala Grabar Kitarovičeva.
Kot smo že pisali, je svetovalec hrvaške predsednice Domazet Lošo v četrtek za desničarski novičarski portal direktno.hr komentiral spor o meji med Hrvaško in Slovenijo. Med drugim je izpostavil, da "ne ve, zakaj hrvaška politika sploh pristaja na sistematično slovensko izsiljevanje". Po njegovi oceni bi lahko "hrvaška pehota v 48 urah vkorakala v Ljubljano".
Njegovo izjavo so v četrtek ostro kritizirali v največji opozicijski stranki SDP. Ocenili so, da so izjave admirala o vojaškem pohodu na Slovenijo neprimerne.
Domazet Lošo je bil imenovan v svet za nacionalno varnost hrvaške predsednice leta 2015. V vojno na Hrvaškem se je vključil iz Beograda, kjer je bil v poveljstvu nekdanje jugoslovanske mornarice. Sodeloval je pri oblikovanju hrvaških varnostno-obveščevalnih služb in načrtovanju vojaških operacij.
