Težave tudi z mejo med BiH in Hrvaško
Član predsedstva Bosne in Hercegovine Bakir Izetbegović je šefu delegacije Evropske unije v BiH Lars-Gunnarju Wigemarku posredoval željo, da bi Bruselj posredoval v sporu med BiH in Hrvaško pri napovedani gradnji mostu na polotok Pelješac. Izetbegović pričakuje, da bodo ob mediaciji EU prišli do dogovora o meji med državama.
Če Slovenija noče podpreti Hrvaške zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe, pa Madžarsko moti, kako naši južni sosedi obravnavajo njihovega energetskega velikana MOL. Zdi se jim nesprejemljivo, kako hrvaške oblasti obravnavajo investicije MOL-a na Hrvaškem, neprimeren pa je po njihovem tudi odnos Hrvatov do šefa MOL-a Zsolta Hernadija.
Spor z madžarskim energetskim velikanom
Hrvaška vlada in madžarski Mol sta zaradi spora o upravljavskih pravicah v Ini sprožila tudi dve mednarodni arbitraži. Hrvaška je sprožila spor pred arbitražno komisijo ZN za trgovinsko pravo v Ženevi, ki je lani ocenila, da pogodba iz leta 2009, s katero je hrvaška vlada prepustila upravljavske pravice v Ini madžarskemu Molu, ni bila posledica podkupovanja. Na Hrvaškem podobno sodbo pričakujejo do konca leta tudi od mednarodnega sodišča za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu, na katerem je pravico zahteval Mol.
Hernadi v tožbo
Hernadija so bremenili, da je plačal 10 podkupnine nekdanjemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju za prepustitev upravljavskih pravic v hrvaški Ini, madžarski družbi. Hrvaško ustavno sodišče je zaradi proceduralnih napak razveljavilo pravnomočno sodbo, s katero so Sanaderja obsodili na zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine v primeru Ina-Mol. Sojenje so začeli znova.
Medtem pa je postopke sprožil Hernadi. Interpol ga je sicer konec lanskega leta izbrisal s seznama iskanih oseb. Kljub temu predsednik uprave MOL-a vztraja, da je bilo njegovo prosto gibanje omejeno zaradi strahu, da ga bodo prijeli in izročili Hrvaški. Pred dnevi je vložil tožbo proti Hrvaški na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
