Obtožena sta oblikovanja kriminalne združbe z namenom nezakonitega pridobivanja denarja, sodišče pa mora zdaj odločiti, ali bo obtožnici sledilo sojenje.
Kot so pojasnili v uradu državnega tožilca, naj bi se zločini, ki jih očitajo dvojici, dogajali od sredine leta 2002 pa vse do maja 2016. Takrat je kongres Dilmo Rousseff - prvo žensko na čelu Brazilije, ki je predsedniški položaj nasledila od Luiza Inacia Lula da Silve - odstavil z mesta predsednice.
Levo usmerjena Delavska stranka, ki ji bivša predsednika pripadata, naj bi z ogromnimi podkupninami nezakonito pridobila kar 475 milijonov dolarjev javnega denarja, konkretno denarja iz Petrobrasa, državne razvojne banke BNDES in ministrstva za načrtovanje. Državni tožilec Rodrigo Janot trdi, da je bil kolovodja velike korupcijske operacije Lula.
Lula je bil sicer julija v ločeni zadevi že obsojen zaradi korupcije oz. sprejemanja podkupnin preko gradbenega podjetje OAS, za kar mu je sodišče izreklo devet let in pol zaporne kazni, a je napovedal pritožbo. Obtožbe mu posebej škodijo, saj si prizadeva znova zasesti predsedniški stolček.
Odkar je škandal, ki so ga poimenovali Operacija avtopralnica, leta 2014 izbruhnil, so bili tarča preiskav že številni vidni politiki in poslovneži, več jih je že tudi bilo obsojenih. Tarča preiskave naj bi bil že tudi sedanji brazilski predsednik Michel Temer.
Čeprav preiskava zadeva več državnih podjetij, je v prvi vrsti osredotočena na Petrobras. Naftna družba naj bi sklepala močno preplačane pogodbe z drugimi podjetji, razliko - šlo naj bi za milijarde dolarjev - pa so si leta delili politiki in direktorji.
