Varšava trmasto vztraja pri pravosodni reformi, po sprejetju katere lahko pravosodni minister po lastni presoji odpušča in imenuje sodnike. Tako je poljska vlada na formalno obvestilo Evropske komisije, ki ji ga je ta poslala prejšnji mesec, v ponedeljek odgovorila, da zavrača očitke, hkrati pa Evropsko komisijo označila za nesposobno ter javno podvomila v legitimnost njene intervencije.
V torek pa je pozicijo Evropske komisije podprla tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je dejala, da gre za “resen problem, ker zahteve za sodelovanje v Evropski uniji temeljijo na načelih vladavine prava. To, kar o tem meni komisija, jemljem nadvse resno,” je na novinarski konferenci dejala Merklova. “Ne moremo preprosto držati jezika za zobmi in molčati, samo zato, da bi ohranili mir in tišino.”
Izjavo kanclerke je že komentiral poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro, ki je dejal, da je kritika njihove reforme politična in da bi vsaka država posebej morala zase, z demokratičnimi mehanizmi, določati svoje zakone, poroča portal Euractiv.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Na poljski odgovor pa so se odzvali tudi v Evropski komisiji, kjer očitke o nekompetenci ostro zavračajo. “Okvir vladavine prava določa kako se naj komisija odzove, če se pojavijo indikacije o grožnji vladavini prava v državi članici. Komisija verjame, da na Poljskem takšna grožnja vladavini prava,” je po poročanju Euractiva izjavila tiskovna predstavnica Evropske komisije.
Naslednji korak komisije bo verjetno tožba proti Poljski na najvišji sodni instanci v EU – Sodišču Evropske unije. Postopek za ugotavljanje kršitev je komisija uradno začela namreč že s posredovanjem uradnega obvestila, konec julija.
Poljsko politično elito pa je javno kritiziral tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je prejšnji petek dejal, da se Poljska izolira znotraj EU ter, da si poljski državljani zaslužijo boljšo vlado. Ti so ob sprejetju sporne reforme v znak protesta preplavili ulice Varšave. Do poljske vlade je bil kritičen tudi slovenski premier Miro Cerar, ki je dejal, da bo podprl sankcije proti državi članici, če bo ugotovljeno, da je ogrožena vladavina prava.
Poljska pa z EU ni v sporu le glede pravosodne reforme. Prav tako namreč še vedno izvaja sečnjo v gozdu Bialoweiza, kljub prepovedi Sodišča Evropske unije. Sodišče se bo zato na sestanku 11. septembra odločilo kako se odzvati na poljsko ignoriranje razsodbe, prvo v zgodovini Evropske unije.
