Kot režiser in dramaturg je sodeloval pri vrsti uspešnih predstav, v naslednji sezoni bo šef celo svojemu očetu Janezu Škofu. Uspešen je tudi zasebno: z nekdanjo partnerico Mojco Fatur (zdajšnjo ženo Klemna Slakonje) imata hčerko Milo, s plesalko Tino Valentan pa sina Malina.
Gledališče je bilo Luki Martinu (prvo ime mu je nadela babica po očetovi strani, drugo pa mama), prijatelji ga kličejo Škof, položeno v zibelko, čeprav ga sprva ni zanimalo. Za očeta že vemo, mama pa je v domači Murski Soboti gledališče v letih garanja spravila na zavidljivo visoko raven. »Do srednje šole sem užival v Soboti. Ujel sem se s sošolci, bili smo krasen razred. Nato sem se začel dolgočasiti, hkrati pa sem na svoji koži občutil vzdušje, ko so drugo za drugim propadala velika podjetja: Mura, Panonka … Prevevala me je najstniška melanholija, ki sem jo preganjal z žuriranjem po vsej Sloveniji,« se spominja. Precej ga je zaznamovala ločitev staršev. »Uradno sta šla narazen pred petnajstimi leti, sicer pa sta zdržala skupaj dobrih sedem let. Hvaležen sem jima, da sta ločitev izpeljala miroljubno. Spominjam se, kako se je oče ob koncih tedna vozil v Mursko Soboto, da bi se videla. Takrat še ni bilo avtoceste in je vožnja trajala tri ure. Prihajal je k nam in mama je to z veseljem dovolila. Tako sta me naučila, da se da vse dogovoriti, da je prijateljstvo bolj pomembno kot sprta zakonca. Kljub temu sem ločitev dojemal kot nekaj groznega. Podrl se mi je svet, vse se mi je zdelo v kaosu,« se spominja. A se je z leti nekoliko obrusil. Ko zdaj gleda nazaj, vidi, s koliko modrosti sta šla starša narazen. Takrat se še ni zavedal, kako prav mu bodo prišle njune ločitvene izkušnje.
Težka pot
Z očetom, ki je bil takrat zaposlen v Mladinskem gledališču, je hodil na gostovanja po Južni Ameriki. Mamo, ki je režiserka, občuduje, kako se je deset let trudila v Soboti narediti gledališčni abonma. Vse do srečanja z Draganom Živadinovim pri osemnajstih ni razmišljal, da bi se na to pot podal tudi sam. Kmalu se je kot soavtor glasbe podpisal pri dveh njegovih projektih. Vendar je šel najprej na teologijo, nato pa delat sprejemne izpite na AGRFT. Odkrito je priznal, da nima pojma, a ga stvar zelo zanima. »Čeprav nekateri mislijo, da sem 'po zvezah' prišel na akademijo, ni bilo tako. Profesorji so bili strogi in tečni, niso marali mlajših igralcev,« se spominja.
S prvimi rezultati je prišlo zavedanje, da je izbral pravo pot. »Začele so prihajati ponudbe in sem zagrabil. Zdelo se mi je, da bom lahko preživel s svojim delom. Pred dvema letoma, ko ni bilo ponudb, sem bil v precepu, kaj še lahko počnem, in sem delal tudi druge stvari. Ni mi težko poprijeti za lopato in kopati, saj je treba preživeti. Sodeloval sem pri arheoloških izkopavanjih, vskočil sem v snemanje nanizanke Usodno vino, delal sem pri 'off' produkcijah, pisal,« je iskren. Deluje prek statusa samozaposlenega v kulturi.
Srečen človek
Gledališče mu je dalo dve ljubezni. Med študijem se je zaljubil v štiri leta starejšo Mojco Fatur in pri 23 letih postal oče. »Bil sem povsem nepripravljen na to. Čez noč sem se moral iz žurerja preleviti v starša. Imeli smo srečo, da je imela Mojca redno službo in da smo nekaj časa živeli od njenih dohodkov. Ko je ona delala, sem veliko časa preživljal z Milo. Hodila sva po Ljubljani, med temi izleti sem snoval in razmišljal. Z Mojco pa sva vedela, da nimava skupne prihodnosti. Razšla sva se mirno in prijateljsko. Mila je z menoj ob koncih tedna, vidiva se, kadar imava čas. Zadnje leto ima veliko obveznosti in kar težko uskladiva najino druženje. Zelo sem ponosen nanjo. Je odlična baletka, igra saksofon, obiskuje sodobni ples in tabornike. Mojca jo vzgaja res lepo in uravnoteženo, kar ni lahko, saj ima s Klemnom še dva majhna otroka,« je zadovoljen. Tudi svojo drugo ljubezen, plesalko Tino Valentan, je spoznal v celjskem gledališču, ko je delal Županovo Micko. »Zaljubila sva se in kmalu začela živeti skupaj. Tokrat sem bolj premislil o starševstvu. Malin se je rodil šele čez tri leta. Imava se krasno, skupaj dajeva sinu podporo in ljubezen. Malin je poseben otrok, zelo aktiven, trmast in ognjevit,« našteva. Ker sta oba s Tino svobodnjaka, je potrebno precej usklajevanja, pa tudi čaranja, da preživita. Tudi zato ne razmišljata še o kakšnem otroku.
Želel bi si več projektov. V gledališču je precej smeha glede njegove prekmurščine. »Moja Tina je Mariborčanka, doma govorim soboško, tudi v gledališču mi dostikrat 'uide', saj se znam v navalu strasti bolje izraziti kot v ljubljanščini. Zdaj me igralci in preostali že razumejo. Na začetku pa je bilo veliko smeha.«
