Po prvih informacijah naj bi napadalec ustrelil proti varnostnikom in zbežal iz stavbe. Beg ni bil dolgotrajen, saj so ga že čez nekaj minut prijeli. Po navedbah enega od poslancev pa naj bi v parlament vdrli najmanj trije oboroženi moški in začeli streljati. Nekateri mediji so poročali, da so napadalci zajeli talce, fotografije in posnetki pa so potrdile, da so iz stavbe rešili več ljudi.
Streli so skoraj istočasno odjeknili tudi v mavzoleju ajatole Homeinija, nekdanjega političnega in verskega voditelja iranske države, ki je od parlamenta oddaljena nekaj kilometrov. Iranska državna televizija poroča, da so napad izvedli "štirje teroristi", med njimi naj bi bil tudi samomorilska napadalka, ki se je raznesla pred stavbo. Napadalce naj bi že ustrelili.
Iranska državna televizija je sporočila, da je ubitih 17 ljudi, okoli 40 pa ranjenih.
Odgovornost za napad je prevzela morilska kriminalna skupina, ki sama sebe označuje za Islamsko državo.
V ozadju izolacija Katarja
Teroristični napad v Teheranu se je zgodil v času diplomatske ofenzive na Katar, v katerem živi precej šiitov. Še bolj pomenljivo je, da si Katar z Iranom deli ogromne zaloge zemeljskega plina.
V taboru nasprotnikov Katarja ima glavno vlogo Saudova Arabija, sunitsko-vahabitska kraljevina, ki je (do nedavnega) finančno in vojaško podpirala islamiste v Siriji. Torej skupine, ki širijo ideologijo, s katero se “drogirajo” samomorilski blazneži, ki sejejo teror v Evropi in drugod po svetu. In nedavno je ameriški predsednik Donald Trump s Saudovo Arabijo sklenil 100 milijard vreden sporazum o dobavi orožja.
Po drugi strani je Iran že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja protizahodno usmerjen (predvsem protiameriško). Zaradi svojih geostrateških interesov pa je tudi odločen in najbolj aktiven nasprotnik Al Kaide in Islamske države.
