Grčija se je s posojilodajalci dogovorila o novih varčevalnih ukrepih in reformah, ki bodo tlakovali pot za odobritev nove pomoči tej krizni državi. Kot je danes povedal grški finančni minister Evklid Cakalotos, so se dogovorili o približno 3,6 milijarde evrov prihrankov, predvsem z vnovičnim znižanjem pokojnin in davčnih olajšav.
Večdnevna pogajanja so se končala danes zjutraj ob pol šesti uri po grškem času.
Nov obrok dolga: nova finančna injekcija pred julijem
Grčija si je nagrmadila za več kot 300 milijard evrov dolgov in je že od leta 2010 deležna finančne pomoči drugih članic območja evra. V začetku aprila je načelno pristala na sveženj novih ukrepov in reform v zameno za novo finančno injekcijo pred julijem, ko mora poplačati naslednji velik obrok dolga. Odprtih pa je ostalo še kar nekaj vprašanj, predvsem v zvezi z ukrepi na trgu dela, v pokojninskem sistemu ter glede t. i. primarnega presežka v letih po izteku programa pomoči.
Cakalotos je danes za grško televizijo ERT pojasnil, da bodo evropski pogajalci zdaj svoje poročilo predstavili finančnim ministrom držav z evrom. To naj bi se zgodilo v naslednjih dneh, zasedanje finančnih ministrov pa je predvideno 22. maja. Cakalotos je izrazil željo, da bodo tedaj sprejeti ukrepi, ki bodo omogočili zmanjšanje grškega dolga za blizu 180 milijard evrov.
Pred tem pa mora novi varčevalni program odobriti grški parlament. "Parlamentu ga bomo predstavili prihodnji teden," je dejal Cakalotos. Potrditev pričakuje sredi meseca. Grški sindikati so za dan, ko bodo novi strogi varčevalni ukrepi sprejeti, že napovedali splošno stavko.
Gre za paket ukrepov, ki bodo prinesli prihranke v višini 3,6 do 3,8 milijarde evrov, kot je bilo slišati s finančnega ministrstva v Atenah.
Na kaj vse so pristali Grki?
Najpomembnejši med njimi so: znižanje pokojnin za do 18 odstotkov s 1. januarjem 2019 ter znižanje letne davčne olajšave z 8636 evrov na 5681 evrov s 1. januarjem 2020. Poleg tega naj bi prišlo do sprememb v delovni zakonodaji, ki bodo omogočile lažje odpuščanje delavcev. Predvidene so tudi nove privatizacije državnega premoženja.
Da bi izravnali nove stroge varčevalne ukrepe, naj bi revnejšim družinam pomagali z državno pomočjo. Ta bo med drugim obsegala subvencioniranje najemnin.
Strokovnjaki Evropske centralne banke (ECB), Evropske komisije, evropskega reševalnega sklada ESM in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bodo zdaj poročilo predstavili finančnim ministrom držav z evrom. Šele z njihovim soglasjem bo mogoče Grčiji izplačati nov obrok iz do 86 milijard evrov vrednega paketa pomoči. Poleg tega mora svoje sodelovanje obljubiti tudi še IMF.
Tretji program pomoči
Gre za tretji program pomoči, o katerem se je Grčija po zahtevnih pogajanjih z mednarodnimi posojilodajalci dogovorila julija 2015. Svež denar bo nujno rabila v juliju, ko mora odplačati za več kot sedem milijard evrov kreditov.
Da so se z vlado v Atenah dogovorili o pogojih za izplačilo dodatne finančne pomoči, so danes uradno potrdili tudi posojilodajalci. "Ekipe Evropske komisije, evropskega reševalnega sklada ESM, ECB in IMF so z grškimi oblastmi dosegle načelni dogovor o paketu ukrepov za pomoč pri okrevanju Grčije," so zapisali v sporočilu za javnost. Grške oblasti so poudarile svoj namen, da jih uvedejo hitro, so dodali.
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Pierre Moscovici je dogovor pozdravil z besedami, da gre za "zelo pozitiven razvoj po večmesečnih zapletenih pogajanjih". Nova prizadevanja, ki jih je obljubila grška vlada, odpirajo pot do hitrega zaključka drugega pregleda grških javnih financ. Hiter sprejem teh zavez bo finančnim ministrom območja evra omogočil, da dogovor potrdijo že na naslednjem srečanju.
Zdaj je po komisarjevih besedah čas, da se obrne nov list po dolgotrajnem in težkem varčevalnem poglavju za grške ljudi. "S tem dogovorom moramo napisati novo zgodbo o stabilnosti, delovnih mestih in rasti tako Grčije kot območja evra v celoti," je dodal Moscovici.
