Ali ste vedeli?
Mikroplastika (delci, manjši od 5 mm) je pomemben del problema plastičnih odpadkov. Nastane pri razpadanju plastičnih smeti zaradi trenja in UV-sevanja. Novejše raziskave tudi kažejo, da kos oblačila iz sintetičnih vlaken, kot je poliester, še posebej flis, pri vsakem pranju izgubi do 1900 umetnih vlaken, enako velja tudi za izdelke za piling kože, ki pogosto vsebujejo plastične kroglice iz polietilena. Ti mikrodelci po rekah pridejo v morja, onesnažujejo obale ali pa se znajdejo v naši prehranski verigi. Alternativa so izdelki iz naravnih materialov. Za obrazni piling lahko denimo naredimo piling z morsko soljo, za telo pa piling z zdrobljenimi koščicami marelic).
S plastiko, nekdaj materialom prihodnosti, smo »okužili« vse v svojem življenju. Z odpada svojo pot nadaljuje v morja, kjer so nastali pravi plavajoči otoki plastičnih smeti, ki leta razpadajo na mikrodelce. Ti zaidejo v žive organizme, z njimi pa jih dobimo na svoje krožnike, ne da bi se tega sploh zavedali. Tako v svojih že tako obremenjenih telesih kopičimo še več strupenih kemičnih spojin. Končna postaja odpadkov torej še zdaleč ni več morje, ampak smo mi! Na svetu vsako leto ustvarimo milijardo ton odpadkov, ki uničujejo naš planet in nas same, zato je zdaj res skrajni čas za korenite spremembe.
V morju več plastike kot rib
Če se ne bomo prebudili in ukrepali, nam je resničnost, ki jo prikazuje simpatični animirani film o robotku Walleju, vse bližja. Robotek je namreč redko bitje na Zemlji, ki se je zadušila pod gorami odpadkov. Ljudje, kolikor jih je ostalo, so se preselili na postajo v vesolje, kjer tavajo stoletja. Od časa do časa pa pošljejo izvidnike na Zemljo, da bi se prepričali, ali je morda le še preživela kakšna bilka, zaradi katere bi bilo življenje na tem planetu spet mogoče in bi se lahko vrnili.
Če ne bomo preprečili kopičenja plastike, bi je bilo lahko do leta 2050 v morjih že več kot rib, opozarjajo znanstveniki. V Tihem, Atlantskem in Indijskem oceanu plavajo največji otoki odpadne plastike, z njo se prehranjuje že 40 odstotkov rib, zaradi zastrupitve z njo pa vsako leto umre 1,5 milijona ptic, delfinov, želv in kitov. Kiti so pravzaprav najbolj onesnaženi od vseh živali, zato morajo številne poginule kite odstraniti kot nevarne odpadke. Če bi bili to resnično otoki, bi bilo težave lažje odpraviti, saj bi odpadke nekako pobrali iz morja, tako pa so nekakšna gosta plastična juha, ki se širi v globino tudi do 1500 metrov.
Dandanes po vsem svetu izdelamo 8000 kilogramov plastike na sekundo, polovico uporabimo samo enkrat. V oceane vsako leto zaide več kot šest milijonov ton odpadkov (58 milijard lončkov za enkratno uporabo, milijarde plastičnih vrečk, 200 milijard plastičnih steklenic za vodo, milijarde ton gospodinjskih in strupenih odpadkov ter elektronske opreme) in danes skoraj ni več kvadratnega kilometra morske vode brez plastičnih delcev, ki bodo tam stoletja plavali, se razkrajali in zastrupljali organizme. Plastična vrečka za razgraditev denimo potrebuje do dvajset let, cigaretni ogorki do pet let, medtem ko se plenice za enkratno uporabo razgrajujejo 450 let, tako kot tudi plastenke, ribiške vrvice pa kar 600 let! Presunljiv članek iz neke revije postreže s podatkom, da bi plastika pričala o naši malomarnosti še tisočletja po tem, ko nas ne bi bilo več!
Bomo ljudje sami sebe pogubili s svojimi lastnimi odpadki?
Vaših 500 vrečk na leto
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja uvedena plastična vrečka iz polietilena ali polipropilena velja za simbol potrošniške družbe. Na svetu vsako leto izdelajo 600 milijard plastičnih vrečk, v Evropi pa vsak državljan povprečno porabi približno 500 plastičnih vrečk. Večina te vrečke uporabi le enkrat, kar je v velikem nasprotju z njihovo življenjsko dobo. Predvsem tanke plastične vrečke so resna ekološka težava. Veter jih prenaša naokoli in številna območja Zemlje so se zaradi njih že spremenila v prave plastične pokrajine. Ali pa pristanejo v morjih. V nekaterih državah – Francija, Indija ali Kitajska – so uporabo plastičnih vrečk prepovedali, drugje pa skušajo njihovo porabo omejiti z davki in dajatvami, recikliranjem ali nadomeščanjem z bioplastičnimi izdelki. Bolj trajnostne alternative so papirnate vrečke, vrečke iz blaga, nakupovalne košare ali torbe iz umetne mase, ki jih je mogoče dalj časa uporabljati.
To so se vprašali tudi ustvarjalci razstave Končna postaja: morje iz švicarskega Muzeja za oblikovanje v Zürichu, ki so jo prejšnji teden odprli v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. S primeri odpadkov, nabranih po svetovnih morjih, razstava prikaže, kaj se s tem materialom zgodi, ko ga ne potrebujemo več, hkrati pa s primeri dobre prakse ponovne uporabe ponuja možnost, da se ta zlovešči cikel plastike prekine. »Ko sem začela pripravljati razstavo, sem bila globoko razočarana nad spoznanjem, da pravzaprav skoraj vsaka naša plastična smet konča v morju. Pričakujem, da bodo ljudje s to razstavo spoznali, da palčka za čiščenje ušesa denimo ne spada v straniščno školjko in da cigaretni ogorki ne sodijo v kanalizacijo. V Sloveniji imamo podjetje, ki predeluje odpadne ribiške mreže – to je primer dobre prakse, ki ga lahko podjetja vzamejo za zgled! Pred kakšnim mesecem sem zasledila vest, da je Francija prepovedala plastični jedilni pribor. To se sliši kot majhna prepoved, ampak glede na to, koliko takšnega pribora vsak dan porabimo na različnih dogodkih, se mi zdi, da bi bila to zelo konkretna dobra novica tudi v Sloveniji. Vem za države, ki so prepovedale brezplačne plastične vrečke v trgovinah. Če moramo vrečko plačati dražje, kot se nam zdi vredna, bomo razmislili o njeni uporabi. Če želimo denimo kupovati fižol po mericah s svojo stekleno posodo, moramo v trgovino, kjer je tak nakup mogoč. Ali vam je takšna trgovina dosegljiva ali moramo za to posebej v soboto opraviti določeno pot, ki nas bo stala pol ali tri ure časa, je pa vprašanje. Dobre prakse so odvisne od posameznikov. Če država na tem področju ne bo ničesar naredila, se bodo vedno znova našla podjetja, ki bodo podpirala množično proizvodnjo plastike, škodljive tako ljudem kakor tudi živalim oziroma našemu planetu,« je povedala kustosinja muzeja Špela Šubic.
»Cilj razstave je vzbuditi zavedanje o gospodarnem ravnanju z odpadki, ki so težava po vsem svetu. Razmisliti moramo, kako povsem zmanjšati uporabo plastike in kako jo lahko znova uporabimo,« je dodal Roman Aebersold iz Muzeja za oblikovanje v Zürichu. Prepričan je, da tudi zaradi razstave, ki potuje po svetu, vse več ljudi ve za to težavo. »Čutim, da se je nekaj v tej smeri spremenilo tudi na politični ravni. Ameriški predsednik Barack Obama je pred letom dni podpisal zakon, ki prepoveduje uporabo drobnih plastičnih kroglic v vseh kozmetičnih izdelkih.« Ena od dolgoročnih rešitev se seveda začne pri vzgoji otrok. »Pomembno se je z njimi pogovarjati in jim pokazati morebitne rešitve.« Te bodo ponotranjili in se jim bodo zdele povsem običajne. Če se bomo zganili kot posamezniki ter spremenili razmišljanje in vedenje, bomo k spremembam spodbudili tudi večje strukture. Začnemo lahko že v vsakdanjem življenju – plastične vrečke zamenjajmo z vrečkami za večkratno uporabo iz močnejših materialov (to danes pri nas počne že veliko ljudi), reciklirajmo, plastiko je mogoče znova uporabiti, nekatere odpadke pa je mogoče preoblikovati v nov predmet – na razstavi smo videli odlično svetilko iz plastenk – veliko idej o tem pa je mogoče najti tudi na spletu.
Nekaj dejstev:
V zadnjih desetih letih smo proizvedli več plastike kot vse prejšnje stoletje.
Petdeset odstotkov plastike uporabimo samo enkrat in jo nato zavržemo.
Plastika sestavlja približno 90 odstotkov vseh smeti, ki plavajo v morjih.
Vsak košček plastike, ki so ga kadar koli izdelali, v neki obliki še vedno obstaja.
Nekaj rešitev:
Za pitje vode namesto plastenk uporabljajmo steklenice.
Uporabljajmo škatlo za malico s hrano, ki smo jo pripravili sami (namesto hitre hrane).
Na pikniku ali zabavi uporabljajmo okolju prijazne materiale in steklene kozarčke namesto plastičnih lončkov.
Ni potrebe po kupovanju CD-jev in DVD-jev, danes lahko glasbo kupujemo na spletu.
V trgovino in na tržnico hodimo s svojo vrečko za večkratno uporabo, ki bo služila več let.
Sortirajmo odpadke in reciklirajmo.
Širimo zavedanje o grozljivih vplivih plastičnega onesnaževanja in spodbujajmo rešitve …
