Milanović je dejal, da predsedniku HDZ Andreju Plenkoviću ne bo čestital za volilno zmago, dokler se v HDZ ne bodo opravičili njemu in SDP za obrekovanje, posebej zaradi obtožb, da so "ščitili udbovske morilce". Kot je dodal, čestitka Plenkoviću tako ali tako ne bo veliko pomenila.
Statut SDP določa sklic volitev predsednika stranke najpozneje 150 dni po parlamentarnih volitvah. V SDP imajo vsi člani pravico voliti predsednika.
Na novinarsko opombo, da je SDP na nedeljskih volitvah padla pod 40 poslancev, je odgovoril, da je pred devetimi leti prevzel stranko s približno enakim številom poslancev. V tem času so imeli tudi občutno več poslanskih sedežev, a so tudi padli, kar je ocenil kot "tvegano delo".
"To je kot v tisti nagradni igri Podarim-dobim, s katero so nekoč nabirali sredstva za smučarsko reprezentanco v Sloveniji. Če ne podariš, ne dobiš. Je treba podariti, da bi kaj dobil. Včasih se je pokazalo zelo uspešno, včasih pa je manj uspešno," je odgovoril Milanović na vprašanje glede dogovora o predvolilni razporeditvi mandatov na volilnih listah Narodne koalicije.
Kot je ocenil, je priložnost, da bi Narodna koalicija oblikovala vlado "na ravni hipoteze". Zavrnil je možnost velike koalicije HDZ in SDP, želi pa, da bi Hrvaška dobila stabilno vlado.
Ni jasno povedal, ali bo ostal saborski poslanec ali pa bo poiskal drugo delo.
Izjavil je, da mora biti novi vodja SDP močan, da se bo lahko bojeval proti predsodkom in malomeščanski morali kot tudi za pravice "malega človeka", kar je do zdaj počela SDP s sprejemanjem ustreznih zakonov.
V hrvaških medijih so se že začela ugibanja o morebitnem nasledniku Milanovića. Največ omenjajo njegove najbližje sodelavce, kot so bivši ministri v njegovi vladi Ranko Ostojić, Siniša Hajdaš Dončić in Orsat Miljenić, kot tudi poslanec v Evropskem parlamentu in nekdanji hrvaški zunanji minister Tonino Picula, ki velja za Milanovićevega nasprotnika v stranki.
