Hillary Rodham Clinton
Kandidatka za predsednico ZDA
Hillary Clinton je svetovna javnost spoznala kot prvo damo in ženo dvakratnega predsednika ZDA v obdobju med letoma 1993 in 2001. A Clintonova se s politiko ukvarja ravno tako dolgo kot njen mož Bill. Svoje izkušnje in ugled je unovčila kot predstavnica v ameriškem senatu, v prvem mandatu Baracka Obame je bila zunanja ministrica, zdaj se ji obeta položaj prve predsednice ZDA in najvplivnejše ženske na svetu.
V trenutku, ko se začnemo pogovarjati o tem, ali je ženska na vodilnem položaju boljša od moškega, zakaj jih je tam še vedno tako malo in kako se vodstvene sposobnosti razlikujejo med moškim in žensko, naletimo na dejstvo, da smo seksistični. Seveda bi bilo izvrstno, če se o teh stvareh ne bi bilo treba pogovarjati, a na žalost ima del družbe še vedno določene zadržke do žensk na vodilnih položajih. Morda pa se ta trend končno obrača v drugo smer.
Prihaja ženska era
Že dolgo je v ospredju Evropske unije nemška kanclerka Angela Merkel, v ospredje, natančneje na premierski stolček Velike Britanije, se je v začetku julija prebila Theresa May, v bitki za predsednico ZDA je Hillary Clinton in kot najverjetnejša generalna sekretarka Združenih narodov se omenja nekdanja novozelandska premierka Helen Clark. Če slednjima dvema uspe, bomo prvič v zgodovini lahko občutili, kako je, če naenkrat toliko vplivnih stolčkov na svetu obvlada nežnejši spol.
Čeprav se nam očitno v politiki obeta ženska era, pa so številke, ki pričajo o odstotku žensk na vodilnih položajih, naravnost katastrofalne. Leta 2012 so ženske zasedale le 3,8 odstotka vseh vodilnih položajev. Precej večji odstotek je sicer v politiki, a to lahko pripišemo predvsem ženskim kvotam, ki veljajo v Evropski uniji (tukaj je političark okoli 27 odstotkov) in nekaterih drugih državah sveta. Precej bolj porazno je število žensk v ameriškem kongresu, kjer od skupno 535 ženske zasedajo le 90 sedežev.
Angela Merkel
Nemška kanclerka
Merklova, rojena kot Angela Dorothea Kasner, ima sicer doktorat iz kvantne kemije, a je že od leta 1989 posvečena politiki. Od leta 2000 predseduje stranki CDU, leta 2005 pa je prvič postala nemška zvezna kanclerka. Je prva nemška predsednica vlade, pred njo so ta položaj zasedali samo moški. Bila je tudi ministrica za ženske in mladino ter ministrica za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost.
Takšne in drugačne teorije
Ena od teorij, zakaj je tako, ki so jih razvili psihologi, je, da družba še vedno povezuje uspešnega voditelja s stereotipno močnejšo moško vlogo, ki naj bi predstavljala samozavest in dominanco, kar pa je v nasprotju z ženskimi družbenimi predstavami in normami. »Zaradi tega ženske težje dosegajo višje položaje,« so navedli v znanstveni študiji.
O ženskah v politiki ima samosvoje mnenje tudi kontroverzni psihoanalitik Roman Vodeb. Kot je zapisal v enem od svojih razmišljanj, se mu zdi, da se brez »ženskega vidika« kot družba ne bomo mogli postaviti na noge in zaživeti, kot bi se spodobilo. Kot ugotavlja, družba potrebuje žensko sočutje in feminilnost.
Theresa May
Premierka Velike Britanije
Nova premierka Velike Britanije je članica britanskega parlamenta vse od leta 1997. Leta 2010 je zasedla položaj notranje ministrice in ministrice za ženske in enakosti. S slednjega je odstopila leta 2012 in bila ponovno imenovana leta 2015 po zmagi konservativcev. Znana je po strogi politiki do drog in migrantov.
O tem, kako naj bi se ženski vidik udejanjil v politiki, pa Vodeb pravi takole: »Tako kot so indijanski poglavarji šli pred odločitvijo vprašat svoje žene – torej tiste matere z »vrtcem« otrok –, ali je njihova, torej moška odločitev prava ali ne, bi tudi današnji politiki na neki sistemski, lahko tudi neformalen način lahko stopili do teh 'anonimnih' (feminilnih) žensk, ki nimajo nič političnospletkarskega za bregom in včasih zelo pametno razmišljajo. V tem primeru bi lahko spregovorile obrobne vzgojiteljice v vrtcih, učiteljice po šolah, novinarke, administratorke, frizerke, prodajalke, gospodinje.«
Torej če povzamemo Vodeba: odločali bi moški, lahko pa bi se posvetovali s feminilnimi ženskami. Katere so to? Takole razloži: »Tiste neagresivne, tiste brez prave kariere, torej tiste 'za štedilnikom' in tiste 's kopico otrok', s katerimi so (pre)okupirane. In seveda tiste, ki v objemu kariere še niso postale aseksualne.«
Helen Clark
Najverjetnejša generalna sekretarka ZN
Helen Elizabeth Clark je bila 37. premierka Nove Zelandije, in to kar tri mandate, od leta 1999 do 2008. Bila je tudi prva ženska, izvoljena na ta položaj. Leta 2009 je v Združenih narodih prevzela vodenje razvojnega programa, ki ga vodi še danes. Revija Forbes jo je že leta 2006 uvrstila med 20 najbolj vplivnih žensk na svetu.
Krizne menedžerke
Tako mnenje se v časih, ko ženske zasedajo najpomembnejše položaje na svetu, sicer zdi hudo nazadnjaško. Študija, ki je združila 99 različnih študij na temo vodenja in spola, med drugim ugotavlja, da so tradicionalno moški bolj primerni za vodenje vlade, vojske in drugih »moških« področij, medtem ko so se ženske bolj odrezale pri vodenju socialnih služb in v šolstvu.
Nadvse zanimiva pa je ugotovitev, da so ženske v primerjavi z moškimi bolj primerne tudi za vodenje podjetij. Ženske vsake toliko vendarle prevzamejo vodilne položaje, a kot ugotavlja psihologinja Mojca Svetek, gre predvsem za prevzem vodenja v kriznih situacijah, to pa potrjujejo tudi študije. »To so raziskovalci poimenovali 'steklen klif'. Ti vodilni položaji so namreč nestabilni in kratkotrajni, zaznamujejo jih visoke zahteve in pomanjkanje resursov za doseganje le-teh – lahko bi rekli, da gre za prekarne vodstvene pozicije,« je za Svet24 zapisala Svetkova.
