Po glifosatu še hujši enlist?

Novo igračkanje z našo prihodnostjo

Dejan Ogrinec/Zarja
14. 5. 2016, 11.28
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Nedavno so evropski poslanci glasovali o resoluciji, ki naj bi dopustila ali opustila nadaljnjo uporabo herbicida glifosata na tleh EU, in večina je bila gladko za. Burna reakcija civilne družbe je bila kajpak pričakovana. Toda morda se za to zgodbo skriva nekaj temnejšega in hujšega od glifosata.

google
Fotografija je simbolna.

Še preden preidemo k bistvu zgodbe, povejmo, da je evropska kmetijska stroka za uporabo glifosata. Da, tudi naša, češ da bi kmetje v boju s plevelom sicer ostali praznih rok, mi pa praznih miz. Zato so poslanci v prvem glasovanju potrdili uporabo tega herbicida še za nadaljnjih sedem let (želja je bila 15), a omejili obseg uporabe glede na prvotne želje. Toda medtem ko šele potekajo prizadevanja, da bi uporabo nevarnega strupa kljub vsemu omejili, se je ta že izkazal za neučinkovitega. V Ameriki že raste plevel, ki mu niti glifosat ne pride več do živega. Ustvariti je bilo treba nekaj močnejšega. In nastal je enlist.

Bilo je oktobra 2014, ko je ameriški nacionalni Center za varnost hrane (CFS) močno obsodil odločbo njihove Agencije za zaščito okolja (EPA). EPA je namreč odobrila enlist, novo mešanico dveh potencialno kancerogenih ubijalcev, 2,4-D in glifosata, namenjeno uporabi pri patentiranih, proti herbicidu 2,4-D odpornih gensko spremenjenih koruzi in soji. Tako je padla poslednja ovira in izjemno nevarni kemiji se je odprla pot za trženje. »EPA je obrnila hrbet ameriškemu narodu in okolju,« je takrat jezno izjavil Andrew Kimbrell, izvršni direktor CFS, in napovedal »uporabo vseh razpoložljivih pravnih možnosti, da se ustavi trženje teh nevarnih pridelkov in izdelkov«.

Zloglasni Agent Orange

Sestavina herbicida enlist, 2,4-D, ki ga proizvaja Dow Chemical, je bila nekoč sestavni del sredstva Agent Orange. Gre za strup, ki so ga uporabljali med vojno v Vietnamu, in sedmi največji vir dioksinov v ZDA, ki so dokazano povezani z rakom imunskega sistema, Parkinsonovo boleznijo, endokrinimi motnjami ... Prva pripomba CFS je bila, da še zlasti niso upoštevali nevarnosti izpostavljanja pri otrocih, kar pa je samo ena od številnih pomanjkljivosti v analizi komisije EPA.
Ugovor proti odobritvi enlista je podpisalo 60 članov kongresa ZDA ter več deset uglednih zdravnikov, znanstvenikov in raziskovalcev, več kot milijon državljanov, četrt milijona ljudi je pritiskalo na vlado ZDA v samo dveh tednih po izdanem dovoljenju. A vse do danes dovoljenje ni umaknjeno in na spletni strani podjetja Dow Chemical herbicid oglašujejo enlist kot boljše sredstvo od starega glifosata.

Pojav superplevela v ZDA

V navezi z industrijo je žal delovala tudi znanost in tako se je razširilo mišljenje, da je za življenje in rast potrebnih le nekaj biokemijskih reakcij ter dušičnih snovi. Propagandna mašinerija je začela kmetom vsiljevati »cenejše in učinkovitejše gospodarjenje«. Se še spomnite zloglasnega DDT?

Številni pesticidi učinkujejo s prekinjanjem osnovnih življenjskih funkcij pri rastlinah. Z lastnimi receptorskimi mehanizmi celic se vtihotapijo vanje in sprožijo genetsko pogojene reakcije, obstojna kemikalija pa v celici povzroča novo in novo nastajanje ter kopičenje snovi, ki začnejo razžirati lastne celice. Bioakumulacija gre potem v vedno večjih koncentracijah po prehranski verigi navzgor. Predvsem pri vodnih živalih, ki skozi škrge pretočijo velike količine vode, so v posameznih primerih našli tudi za več 10.000-krat preseženo količino pesticidov od dovoljene, celo za več 100.000-krat. Še več pesticidov, kot jih vsrkavajo rastline, se (zaradi čezmerne uporabe) akumulira v osiromašeni prsti, od koder se z deževnico izpirajo v podtalnico, tekoče vode in naprej v morja.

Vse to, da bi zatrli plevel. A v ZDA imajo zadnja leta težavo s t. i. superplevelom. Stebla, debela kot manjše drevo, kar je posledica prilagojenosti na herbicide, zahtevajo nove in močnejše strupe. Glifosat jih ne zmore več ustavljati. Nobena zastrupitev ne uniči vseh organizmov neke populacije in preživeli zaplodijo čedalje odpornejše potomce. To velja tudi za vrste, na katere pesticid ni direktno usmerjen. Izid te kemične vojne je znan že vnaprej. Vsi smo na koncu bolniki, je še zapisano v knjigi Seeds of Destruction (Semena uničenja) avtorja F. W. Engdahla.

Je mar vse samo kulisa za glifosat?

Toda kaj ima vse to z evropskim podaljšanjem dovoljenja za glifosat? Morda veliko, trdijo nekateri. Če ne boste dovolili prvega, dobite drugega. Stari ni dober, novi bo še hujši. Da bi se lahko po vsej Evropi šli permakulturno, biodinamično, sploh ekološko kmetijstvo in se tako pripravili na prihodnost, nekaterim še ni prišlo na misel. Pomrli bomo od lakote, trobi »stroka«, za njo pa stoji prehrambni lobi, ki je po številu lobistov v evropskem parlamentu na prvem mestu. Lobisti pa ... no, saj vemo, za čigave žepe delajo. Za dobrobit ljudstva že ne.

Ekstremno strupeni dioksini

Dioksini so v vseh herbicidih ter v številnih čistilnih in dezinfekcijskih izdelkih. Nastajajo kot stranski produkt proizvodnje kloriranja in segrevanja organskih snovi, predvsem pri predelavi plastičnih materialov ali naftnih derivatov. Naravni viri so gorenje gozdov in vulkanski izbruhi, vedno kadar pride do nepopolnega izgorevanja organskih snovi. V zvezi z dioksini se veliko govori o njihovi strupenosti za živali in človeka. V človeka pridejo s hrano in se zbirajo predvsem v maščobnih tkivih. Ko koncentracija preseže določeno vrednost, se začnejo širiti po telesu. Ne učinkujejo direktno na tkiva, temveč jih nekatere receptorske molekule celic sprejmejo in potegnejo v celico. Ko so enkrat v jedru, začnejo onemogočati ali poudarjati delovanje nekaterih genov, vplivati na produkcijo beljakovin, ki so določene s temi geni, ter tako povzročajo nepravilno delovanje celic in bolezni, tudi rakastih, da o poškodbah ploda v maternici ne govorimo.

Grozljiva zgodba iz Vietnama

Med vietnamsko vojno so Američani v letih od 1962 do 1971 razpršili, največ v osrednjem delu Vietnama, od 70 do 80 milijonov litrov herbicidov, največ Agenta Orange. Kot eden od dveh proizvajalcev tega strupa je zloglasni Monsanto tedaj z njim zaslužil 180 milijonov dolarjev. Po ocenah je bilo temu strupu izpostavljenih pet milijonov Vietnamcev. Od pol do enega milijona jih še danes trpi zaradi različnih poškodb in bolezni, od tega ima 150.000 otrok, ki so bili direktno zastrupljeni, težke degenerativne telesne in/ali duševne pomanjkljivosti, motnje ali poškodbe, kar je posledica vplivanja dioksinov na gensko zasnovo. Ocenjujejo, da se je z različnimi deformacijami rodilo okrog 500.000 otrok. V posameznih družinah beležijo enake deformacije že v dveh povojnih generacijah otrok, očitno gre za trajne poškodbe genov. Otroci se rojevajo brez udov, oči, gluhi, z deformiranim obrazom in lobanjo. Opotekajo se po vseh štirih ali se zaradi poškodb in deformacij živčnega sistema nemočno in nekontrolirano zvijajo. Mnoge matere zapustijo te otroke takoj po rojstvu. Mnogi starši imajo celo več prizadetih otrok, čemur bi se lahko izognili z ustreznim obveščanjem ter prevzemanjem odgovornosti s strani ZDA, namesto da si zatiskajo oči in ignorirajo opozorila znanstvenikov.

Strup bo učinkoval še desetletja

Problem z dioksini se je pokazal tudi v ZDA, tam so za posledicami množično umirali ameriški vojaki, posebej piloti. To je odprlo zapornice do resnice o sredstvu Agent Orange. Neznane količine tega strupa so Američani uporabili še v drugih azijskih deželah, nazadnje so ga leta 2000 presenetljivo našli celo na Novi Zelandiji. V vzorcih prsti in vode na območjih Vietnama, kjer so ga razpršili največ, še danes beležijo stokrat višje koncentracije dioksinov od dovoljenih v ZDA. Vegetacija se sicer obnavlja, vendar neobveščeno in neozaveščeno prebivalstvo uporablja te površine za kmetovanje. Strupi se nabirajo tudi v maščobi živali za prehrano, predvsem v ribah in racah. Tako velika količina strupov bo še desetletja prehajala skozi prehrambno verigo ter povzročala nova in nova trajna ter celo medgeneracijska obolenja. Morda del tega dobivamo na naše krožnike tudi mi! Zato vedno preverite, od kod prihaja hrana, ki ste jo kupili pod oznako ugodno.