Nekdanji vodja Srbske radikalne stranke se je že februarja 2003 prostovoljno predal haaškemu sodišču, le nekaj tednov po tem, ko so proti njemu vložili obtožnico. Od takrat je bil sprva v priporu in eden redkih obtožencev, ki mu do začetka sojenja niso dovolili, da bi bil na prostosti. Dvanajstega novembra leta 2014 pa ga je sodišče zaradi zdravstvenih težav izpustilo. Obtožnica sicer Šešlja bremeni sodelovanja v zločinskih dejavnostih v BiH in na Hrvaškem med letoma 1991 in 1995. Kot očitajo obtoženemu, naj bi imel za cilj trajno razselitev nesrbskega prebivalstva v različnih območij in njihovo priključitev novi srbski državi – Veliki Srbiji, česar Šešelj v svojih nastopih ni skrival. Zanj zahtevajo 28-letno zaporno kazen.
Šešelj je eden izmed najbolj kontroverznih in primitivnih politikov s področja nekdanje Jugoslavije.
Šešljevi primitivni izpadi
Na sodišču ni skoparil s preklinjanjem, vulgarnimi in žaljivimi besedami. Že v 90. letih je bil eden tistih, ki so primitivizem najnižje vrste uvedli v politiko. Zase mislil, da mu je dovoljeno vse, vedno znova pa najde obtožbe proti svetu, ki se je krivično zarotil proti njemu in srbskemu narodu. Tako je od haaškega sodišča celo zahteval 12 milijonov evrov zaradi izgubljenih prihodkov in se pri tem skliceval na mednarodne konvencije o zaščiti človekovih pravic, ki so jih njegove morilske čete na tako okruten način kršile v vojni. Od sodišča je želel dobiti tudi šest milijonov dolarjev in pol, kolikor naj bi znašali stroški njegove obrambe.
Zamajal delovanje sodišča
Kljub skrajno primitivnim izpadom pa za Šešlja ne moremo reči, da je neinteligenten. Med sojenjem je z namenom oteževanja dela sodišča zahteval tudi prevod vseh dokumentov na sodišču, v katerih je omenjeno njegovo ime. S svojim vztrajanjem pri zahtevi, da mu sodišče dovoli, da se brani sam, je povzročil številne pravne zaplete. Prvega sojenja pa se celo ni udeležil. Takrat je začel tudi gladovno stavko, ki jo je končal šele po slabem mesecu dni, potem ko je pritožbeni senat ugodil večini njegovih zahtev in celo privolil v ponoven začetek sojenja.
Grožnje in razkritje anonimnih prič
Na sodišču je šel celo tako daleč, da je grozil eni izmed prič. V leta 2007 objavljeni knjigi Afera Hrtkovci pa je namerno razkril imena treh anonimnih, zaščitenih prič. Zaradi tega ga je sodišče kot prvega obsodilo na 15 mesecev zapora. Ker je tožilstvo skrbela varnost prič, je bilo sojenje februarja 2009 prekinjeno. Sprožena je bila preiskava o tem, ali so obtoženi s pritiski prič ogrozili oporečnost sojenja. Izsledki raziskave javno niso dostopni.
Za zločine obtožuje tudi aktualne voditelje
V dokumentarcu BBC Smrt Jugoslavije, ki je nastal neposredno po vojni leta 1995, je odkrito povedal, da jih je oboroževal srbski voditelj Slobodan Milošević, in s tem priznal vpletenost Srbije v vojne zločine na Hrvaškem in v BiH. Dejal je tudi, da so iz Beograda organizirali množične prevoze prostovoljcev na vojna območja. V intervjuju pred dobrim letom in pol pa je povedal, da je bil v vojne zločine vpleten tudi predsednik Srbije Tomislav Nikolić. »Če sem jaz obtožen za vojne zločine, mora biti tudi predsednik Srbije Nikolić kot moj neposredni sodelavec,« je izjavil Šešelj. Zdajšnjega predsednika vlade Aleksandra Vučića pa je obtožil, da je bil prostovoljec pri Slavku Aleksiću v Sarajevu, o čemer so v preteklosti že govorili tudi nekateri drugi posamezniki.
V Srbiji še vedno uživa veliko podporo
Skrb vzbujajoče je, da med srbskim prebivalstvom še vedno izredno veliko ljudi podpira posameznike in politike, kot je Šešelj, ki jih že vrsto let zavajajo z namišljenimi zgodbami, ki vzbujajo sovraštvo. Njegova izpustitev na prostost je k temu še dodatno pripomogla, saj od takrat redno nastopa v javnosti. Sodbe srbskima voditeljema Karadžiću in Šešlju le nekaj tednov pred volitvami v Srbiji bodo še dodatno pripomogle k širjenju skrajno nacionalističnih idej, ki so v preteklosti vodile v krvave vojne, Srbijo pa pripeljale v osamitev in nerazvitost.
