"Treba je le pogledati na zemljevid in razumeti, da sem niso prišli s padali," temveč so potovali več kot tisoč kilometrov, preden so prišli na Madžarsko, je pojasnil.
Ponovil je stališče Budimpešte, da Madžarska od začetka begunske krize v Evropi stalno ravna v skladu z mednarodnim pravom, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je sicer pred dnevi odsvetoval vračanje prosilcev za azil na Madžarsko zaradi spremenjene azilne zakonodaje. Kot je poudaril, trenutna azilna politika na Madžarskem "ni v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi na področju človekovih pravic", saj ne more nihče dobiti mednarodne zaščite, azilni postopek pa je prehiter in ima številne pomanjkljivosti.
Izpostavil je tudi problematične pogoje za bivanje prosilcev za azil ter negativno nastrojenost do migrantov, ki slednjim ne omogoča vključitve v družbo. Kot je poudaril, je v zadnjih mesecih velik del migrantov, ki so jih na Madžarsko vrnili v skladu z dublinsko uredbo, pristal v azilnih centrih, kjer velja strog režim kot v zaporih.
Posvaril je tudi pred tveganjem, da bi številne vrnjene prosilce za azil Madžarska poslala v Srbijo, od koder so v prvem begunskem valu številni vstopili na Madžarsko. Srbija je namreč po mnenju oblasti v Budimpešti varna tretja država. Po mnenju komisarja obstaja nevarnost, da bi se tako začela verižna reakcija vračanja prosilcev za azil, kar bi bilo v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
