Medtem hrvaški premier Zoran Milanović navaja, da se Hrvaški dokončno obeta izgradnja pelješkega mostu, ki bo povezal celino s polotokom Pelješac. Pomen mostu ni le v izboljšanju infrastrukturne povezave hrvaških otokov s celino, ampak bo omogočil potovanje iz severne v južno Hrvaško brez prečkanja Bosne in Hercegovine. Most predstavlja logično nadaljevanje dalmatinske avtoceste in infrastrukturno združitev Hrvaške. Povezoval naj bi mesto Komarna na celini in Brijesta na polotoku Pelješcu, od koder bi se cesta nadaljevala skozi Ston do Dubrovnika.
PROPADLI POSKUSI
Natančneje so se prva dela začela leta 2005, vendar je bila gradnja zaradi pomanjkanja denarja kmalu ustavljena. Hrvaška je bila med gradnjo avtocest priča veliko aferam o prisvajanju denarja, med osumljenimi za nastalo situacijo je tudi več vodilnih ljudi iz javnih podjetij, odgovornih za gradnjo mostu. Prav tako je v javnosti odmevala afera o nizozemskem fondu CEILF (Coorporatie Emac Illyrian Land Fond), ki je za 40 milijonov evrov kupil štiri milijone kvadratnih metrov zemljišč na polotoku Pelješac. Neuradno naj bi šlo za nakup zemljišč, po katerih bi pozneje potekala avtocesta in stal most, ki bi se jih seveda prodalo nazaj po dosti višji ceni. Pri tedanji aferi so soudeleženost očitali Matjažu Prinčiču, še vedno partnerju fonda CEILF in nekdanjemu članu uprave slovenske investicijske družbe KD Group. Prinčič je očitke zanikal takrat in jih zanika danes. Fond pa na omenjenih zemljiščih zdaj načrtuje gradnjo ekskluzivnega ekološkega kompleksa na območju Dube Stonske.
Prinčič, ki so ga leta 2005 obtoževali, da v imenu slovenskih bogatašev investira denar v zemljišča na Pelješcu, je ponovno zanikal, da bi bil pri gradnji Dube Stonske udeležen tudi slovenski kapital ali pa slovenski investitorji. Kot nam je povedal, dejstvo, da v projektu, ki je samo v prvi fazi vreden 50 milijonov evrov, ni našega kapitala, kaže na slab položaj Slovencev in našega kapitala. Zgodba z mostom na Pelješac na investicijo, ki jo vodi iz Ljubljane, naj ne bi imela vpliva. Duba Stonska, ki je od gradbišča mosta oddaljena okoli 30 kilometrov, zaradi nove povezave s celino ne bo vredna ne več ne manj. Projekt je trenutno v postopku spreminjanja namembnosti zemljišč, kot kaže, pa bo gradnja potekala časovno usklajeno z gradnjo mostu.
NOVI UPI O GRADNJI
Glede na izjave hrvaškega premiera Zorana Milanovića se bo most po novem začel graditi še pred koncem leta. Vsak čas se bo začelo zbiranje prijav na razpis, ki bo zaključen do konca leta, na njem pa bo kandidiral tudi slovenski arhitekt Marjan Pipenbaher, eden glavnih projektantov projekta. Še pred zasukom leta se napoveduje začetek gradnje, ki bo trajala največ tri leta. Vrednost projekta je ocenjena na 2,8 milijarde kun, preračunano 370 milijonov evrov, hrvaška država pa pričakuje, da bo 85 % zneska pokrila s črpanjem evropskih skladov.
BRUSELJSKA SKEPSA
Bruseljska stran je medtem bolj zmerna pri komentarjih glede mostu. Predstavnik urada Evropske unije za promet in regionalno politiko Jakub Adamowicz je hrvaške napovedi označil za »optimistične«. Evropska komisija še ni dala zelene luči financiranju projekta, medtem ko hrvaška stran sploh še ni oblikovala vseh tehničnih zahtev. Za zdaj se lahko govori le o izhodiščnih položajih obeh strani, do kompromisa pa je še daleč.
Dodatne težave gradnje mostu so alternative, kot so obvoz okoli Neuma ali izgradnja tunela. Tudi s tem se zapleti ne končajo, saj gradnja mostu odpira spor o nedorečeni državni meji med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško – most mora biti od nje oddaljen vsaj 500 metrov, BiH pa pogojuje začetek gradnje mostu na Pelješac ravno z reševanjem spora o morski meji. Sarajevo pred začetkom gradnje zahteva doseg dvostranskega sporazuma o uveljavitvi konvencije ZN o pravu morja in razmejitvi na morju med državama. Prav tako se morajo zagotoviti razmere za mednarodno plovno pot med Neumom in odprtim morjem, ki bo potekala pod bodočim mostom.
Usoda pelješkega mostu kot največje in najpomembnejše hrvaške infrastrukturne investicije ostaja negotova. Bolj kot na voljo in napovedi hrvaške vlade je danes treba čakati na mnenje Evropske komisije in rešitev mejnega spora z BiH. Brez zelene luči in denarja od Bruslja ter privolitve Sarajeva bo most stal le na papirju.