Dogodki v Grčiji po navedbah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca ne vplivajo neposredno na slovenski bančni sistem. Kot je v izjavi za javnost poudaril Jazbec, znaša neposredna izpostavljenost bančnega sistema do Grčije oziroma grškega zasebnega sektorja zgolj 372.000 evrov.
Juncker je pred novinarji danes nastopil zelo čustveno in z močnimi izjavami. Večkrat je poudaril, da je ob razvoju dogodkov v minulih dneh, ko je dolgotrajna pogajanja med Atenami in posojilodajalci nenadoma prekinila odločitev grške vlade za razpis referenduma, izredno razočaran in žalosten ter se počuti izdanega.
Vlada premierja Aleksisa Ciprasa ima vso pravico, da se posvetuje z ljudmi, je poudaril Juncker, a obenem oblastem v Atenam očital predvsem dvoje - da njega osebno s tem niso v naprej seznanile, čeprav sta s Ciprasom ure in ure preživela skupaj na pogajanjih, ter da grški narod zavajajo s polresnicami glede pogajanj in mu ne predstavijo "celotne zgodbe in resnice".
Novega predloga za Grčijo, o katerem so ugibali nekateri mediji, Juncker danes ni predstavil. Je pa toliko bolj odločno branil zadnjo ponudbo posojilodajalcev, ki je bila na koncu na mizi in jo je komisija v nedeljo tudi objavila. Zatrdil je, da to ni nikakršen "neumen varčevalni paket", ampak izredno "poštena" in "socialno pravična" ponudba.
Večkrat je izpostavil, da je sam naredil prav vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi dosegli dogovor. "Zame izstop Grčije iz evrskega območja nikoli ni bil in nikoli ne bo možnost," je zatrdil. Prav tako je branil institucije EU in voditelje držav članic evrskega območja, češ da so pokazali veliko prožnost in so bili zelo odprtih rok.
Grke je odločno pozval, naj v nedeljo na referendumu glasujejo "da" in "za Evropo", ne glede na to kakšno točno bo vprašanje. Kot je dejal, je prišel "trenutek resnice" in čas, da Grki dvignejo svoj glas in oblikujejo lastno usodo.
Sporočil jim je, da procesa še ni konec in da možnost za rešitev še obstaja, se pa res iztekajo zadnje minute in sekunde. Kot je poudaril, mu je grški narod izredno pri srcu in nikoli ga ne bo pustil na cedilu. "Grčija je članica evropske družine in želim, da ta družina ostane skupaj," je poudaril.
Panika v Grčiji: banke zaprte, bencinske izpraznjene, upokojenci pa želijo dvigniti pokojnine
Po propadu pogajanj za rešitev grške krize in predlaganem referendumu, so danes v Grčiji zaprli banke in za domačine omejile dvige.
Nekateri Grki so reagirali panično. Še posebej upokojenci, ki so množično drli v banke in zahtevali dvig pokojnine.
Pred bankami v več grških mestih so se ustvarile dolge vrste in ko so upokojenci zvedeli, da ne bo nič z njihovim denarjem, so postali jezni. Pred eno od bank v Solunu naj bi nekaj upokojencev celo omedlelo, poroča Guardian.
Dopoldne je bilo pestro tudi v trgovinah in na bencinskih črpalkah. Police nekaterih trgovin so ostale prazne. Ljudje so pokupili skoraj vse, kar jim je padlo pod roko, osnovna živila pa so šla v promet kot suho zlato.
Brez goriva je ostalo tudi veliko bencinskih črpalk. Predsednik družbe Chania Vangelis Kotsos je dejal, da je na Kreti že okoli 10. ure približno polovica bencinskih ostala brez goriva, saj so tako domačini kot turisti točili goriva kot da bi bil sodni dan.
Tudi zaradi takšnega navala je premier Aleksis Cipras oznanil, da bo do konca teh ukrepov, torej en teden, brezplačen javni promet v Atenah in okolici.
V prihodnjih dneh je pričakovati, da se bodo razmere nekoliko normalizirale. Domačini bodo vsaj do 6. julija, ko naj bi se spet odprle banke, lahko na bankomatih dvignili največ 60 evrov dnevno - ukrep, s katerim želijo preprečiti bančni kolaps, za tuje državljane pa te omejitve ne veljajo.
Upanje na dogovor ostaja
Iz ECB je bilo medtem danes slišati, da bo svet banke o Grčiji načeloma znova razpravljal na prihodnjem rednem zasedanju to sredo. Če bi se stanje medtem zaostrilo, pa je svet pripravljen tudi na hitre izredne sestanke.
V Evropi sicer upanje na morebitni dogovor z Grčijo o nadaljnjih izplačilih nujno potrebne finančne pomoči še ni umrlo. Da je dogovor še mogoče doseči, med drugim menijo v Parizu, Madridu in v Rimu. Hkrati so povsod zatrdili, da se ne bojijo učinka domin. Evropska centralna banka (ECB) bo o Grčiji predvidoma znova razpravljala v sredo.
Francoski predsednik Francois Hollande je danes zagotovil, da je Francija pripravljena ukrepati, da bi Grčija ostala v območju evra. Po kriznem zasedanju francoske vlade je poudaril, da je Pariz za ohranitev Grčije v območju s skupno evropsko valuto in da so v tej smeri pripravljeni delovati.
Nujno bo sicer, da Grčija sama pokaže interes ostati v območju z evrom, njegove besede povzema nemška tiskovna agencija dpa. "Grčija se je odločila prekiniti pogajanja. Obžalujem njihovo odločitev, saj smo bili blizu dogovora," je dejal.
Merklova: Če propade evrov, propade Evropa
Drugačnega mnenja je nemška kanclerka Angela Merkel. Evropa ne more popuščati, saj bi to pomenilo škodo na daljši rok, je prepričana. Merklova pravi, da temeljnih evropskih načel ne bi smeli ignorirati. "Kratkoročno bi se jim morda lahko odrekli. Morda bi lahko rekli, da enostavno popustimo. A na srednji in daljši rok bi s tem povzročali škodo," je dejala nemška kanclerka danes v Berlinu.
S popuščanjem bi namreč Evropa izgubila svoj vpliv v svetu, je opozorila kanclerka in dodala, da je evro več kot le valuta. "Temelji na skupnem zaupanju," je izpostavila in dodala, da če propade evro, propade Evropa.
