Grabar-Kitarovićeva in Mattarella sta po srečanju na Pantovčaku soglašala, da je treba rešiti vzroke, ki spodbujajo izseljevanje z Bližnjega vzhoda in Afrike ter se tako izogniti novim humanitarnim katastrofam v Sredozemlju.
Hrvaška predsednica je pred novinarji poudarila, da gre za skupni evropski problem, ki zahteva solidarno in skupno reševanje. "Hrvaška bo z napotitvijo ladje konkretno pomagala Italiji, ki je prva na udaru ilegalnih imigrantov," je dejala Grabar-Kitarovićeva. Kot je dodala, je treba tudi močno udariti po trgovcih z ljudmi.
Tudi Mattarella je dejal, da upanja ljudi, ki poskušajo priti do boljšega življenja, ne smejo postati vir bogatenja kriminalnih združb. "Hrvaška in Italija sta sredozemski državi, kot takšni pa ne moreta sprejeti ideje, da bi Sredozemlje postalo velika grobnica ljudi, ki so iskali boljše življenje," je izjavil italijanski predsednik.
Oba sta se strinjala, da je treba nadaljevati proces širitve Evropske unije. Ob tem je hrvaška predsednica ocenila, da gre za politiko, ki krepi EU. Bruselj mora pospešiti proces približevanja držav evropskega jugovzhoda. Države, ki si želijo članstva, mora Bruselj nagraditi za prizadevanje na poti v EU, je izpostavila.
Grabar-Kitarovićeva in Mattarella sta se tudi strinjala, da bi državi lahko še okrepili izvrstne prijateljske odnose z dodatnimi gospodarskimi naložbami in skupnimi nastopi na tretjih trgih. Kot področja za izboljšanje gospodarskega sodelovanja sta izpostavila energetiko in železnice ter živilsko in računalniško industrijo.
Pred srečanjem na Pantovčaku se je Mattarella ob prve uradnem obisku na Hrvaškem srečal tudi s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem. V sporočilu po srečanju so v Banskih dvorih zapisali, da hrvaška vlada preučuje možnost, da bi eno izmed ladij svoje obalne straže vključila v humanitarno misijo EU v Sredozemlju.
Milanović se bo udeležil današnjega izrednega vrha EU, na katerem bodo razpravljali o tragedijah migrantov v Sredozemlju.
