V samooklicani Ljudski republiki Doneck je volilna komisija po preštetju vseh glasov danes razglasila zmago Zaharčenka in njegovega gibanja Republika Doneck, v sosednji samooklicani republiki Lugansk pa zmago Plotnickega in njegovega združenja Mir za regijo Lugansk. Oba sta ti separatistični pokrajini vodila že doslej, v nedeljo pa sta svojo oblast še utrdila.
"Te volitve so pomembne, saj legitimirajo našo oblast in nam bodo dale več distance do Kijeva," je ocenil predsednik volilne komisije Roman Ljagin. 38-letni Zaharčenko je že pred volitvami napovedal, da je njegov cilj "zgraditi novo državo, ki bo po volitvah postala legitimna in bo dobila nazaj ozemlja na vzhodu, ki so zdaj pod nadzorom Ukrajincev".
V Moskvi bodo izide nedeljskega glasovanja priznali, je že v nedeljo zvečer potrdilo rusko zunanje ministrstvo. "Spoštujemo voljo prebivalstva na vzhodu Ukrajine," so zapisali in dodali, da so volitve potekale mirno, udeležba je bila visoka in izvoljeni predstavniki ljudstva so dobili mandat, da rešijo težave vzhoda Ukrajine in ljudem vrnejo normalno življenje.
Odziv Zahoda je bil pričakovano ravno nasproten. Nova visoka zunanjepolitična predstavnica unije, Italijanka Federica Mogherini je volitve označila kot "nelegalne in protipravne", kot novo oviro na poti miru v Ukrajini ter kot v neskladju z duhom mirovnega dogovora, doseženega septembra v Minsku. EU volitev ne bo priznala, je bila jasna Mogherinijeva.
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je Rusijo posvaril pred podporo separatistom na vzhodu Ukrajine. "Rusijo bomo merili po izjavah, ki jih je v Milanu ponovil tudi predsednik Putin: da se zavzema za enotnost Ukrajine in da Rusija te enotnosti ne bo postavljala pod vprašaj," je dejal nemški minister.
Kot je Steinmeier še opozoril Kremelj, upa, da z izjemo nekaterih javnih izjav nedeljskih volitev ne bodo izrabljali, da bi separatiste na vzhodu Ukrajine še dodatno opogumljali v njihovih prizadevanjih za neodvisnost.
Tudi Združeni narodi so volitve kritizirali kot "oviro mirovnim pogajanjem", ameriška vlada se je odzvala podobno. Moskvo je opozorila, naj volitev niti slučajno ne uporabi kot pretvezo za dodatno oboroževanje separatistov in pošiljanje vojakov na vzhod Ukrajine.
Najbolj ostri odzivi na nedeljsko dogajanje so medtem pričakovano prišli iz Kijeva. Predsednik Porošenko je glasovanje kritiziral kot "farso" in "psevdovolitve", pripravljene s strani "teroristov in banditov na okupiranem območju". Notranje ministrstvo v Kijevu jih je kvalificiralo celo kot velik zločin proti državi.
Po oceni francoske tiskovne agencije AFP, se očitno obeta nov diplomatski "ognjemet" med Rusijo in Zahodom, nov krog zahodnih sankcij pa se zdi vse verjetnejši.
Kot medtem piše nemški Spiegel, je nedeljsko glasovanje spominjalo na nekdanje komunistične čase enostrankarstva in v naprej znanih volilnih izidov.
Mednarodno priznanih tujih opazovalcev ni bilo, prišli naj bi le predstavniki Rusije ter proruskih separatističnih gruzijskih pokrajin Južna Osetija in Abhazija. Za glasove so se lahko potegovale le proruske sile, volilni imeniki so povsem neurejeni. Po navedbah separatistov je bila sicer udeležba izredno visoka, pravico oddati glas pa je imelo kake tri milijone ljudi.
Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, je ukrajinska tajna varnostna služba SBU sporočila, da so vse tuje državljane, ki so ob koncu tedna kot "psevdoopazovalci" spremljali glasovanje v Donecku in Lugansku, razglasili za nezaželene osebe, saj so nudili "nelegalno podporo četnikom in teroristom".
Kot pojasnjuje APA, naj bi se to nanašalo predvsem na peščico skrajno desnih nekdanjih evropskih poslancev, med drugim iz Avstrije, Italije, Belgije in Poljske, ki so se predstavljali kot opazovalci doslej neznanega "Združenja za varnost in sodelovanje v Evropi". Opazovali naj bi tudi že marčevski referendum na nekdaj ukrajinskem polotoku Krim.
Volitve je poleg tega spremljalo okrepljeno nasilje na območju. Ukrajinska vojska je v nedeljo poleg tega sporočila, da je Rusija na vzhod poslala dodatno orožje in vojake, ukrajinski mediji pa so objavili video posnetke, ki prikazujejo na desetine vojaških vozil brez registracij, šlo naj bi za "rusko kolono na poti v Doneck".
Večje premike ruske vojske na območju Donecka je potrdilo tudi več zahodnih medijev. Med drugim naj bi bil konvoj 20 vojaških vozil, na katerih so med drugim sistemi protiletalske obrambe, po nedeljskih poročilih na poti proti tamkajšnjemu mednarodnemu letališču, za katerega že tedne potekajo srditi spopadi med separatisti in ukrajinsko vojsko.
