Novice Svet24

Po podatkih, ki jih je zbralo ministrstvo za finance, večina držav obdavčuje zemljišča in stavbe, pri čemer imajo nekatere za te vrste nepremičnin dva ali tri ločene davke (npr. Češka, Danska, Litva, Madžarska).

Nekatere obdavčujejo zemljišča in od stavb le stanovanja, pri čemer so pri zemljiščih zavezanci lastniki, pri stanovanjih pa stanovalci (Francija). Poleg lastnikov so zavezanci deloma tudi uporabniki ali upravitelji stavb in/ali zemljišč na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem in v Veliki Britaniji, deloma v Nemčiji.

Nekatere poleg stavb obdavčujejo samo stavbna zemljišča (Bolgarija), nekatere ločeno zasebna in najemna državna zemljišča (Litva), nekatere prazna zemljišča (Madžarska). Nekatere imajo davek na zemljišča in stavbe za nerezidenčne namene (Irska).

Davek je večinoma prihodek samo občin, v nekaterih državah pa poleg občin tudi zveznih dežel (Nemčija), regij in departmajev (Francija), okrožij (Danska) in delno države (Švedska).

Davčna osnova je v vseh državah neka generalizirana ocena vrednosti nepremičnine ali letne vrednosti najemnine, narejena s sistemom vrednotenja, ki omogoča izračun vrednosti za vse nepremičnine v evidencah na isti presečni datum, pojasnjujejo na ministrstvu za finance.

Dodajajo, da ni nujno, da te ocene v vseh državah odražajo "tržno" vrednost, čeprav praviloma metodologije v večini držav ta cilj zasledujejo. Pogosto so izračuni narejeni na nek presečni datum in nato redko ali nikoli valorizirani, zato so te vrednosti v državah pogosto tudi podcenjene.

Davčne stopnje so večinoma določene različno glede na vrsto stavbe (stanovanjske, industrijske, poslovne) in zemljišča (kmetijska, gozdna, stavbna), ponekod progresivno glede na vrednost nepremičnine, ponekod različno glede na velikost občine. V nekaterih državah lahko občine davek oz. del davka zvišajo tudi za večkrat, npr. v Avstriji za do petkrat, v Nemčiji in Luksemburgu za do osemkrat.

Glede na primerjavo oprostitev in olajšav, ki jo je za 19 držav pripravil profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Ivo Lavrač, so v 16 državah vsaj nekatere nepremičnine za javne namene, v lasti države, lokalnih skupnosti ali regionalnih oblasti vsaj deloma oproščene nepremičninskih davkov.

Nepremičnine verskih skupnosti so takšne obravnave (vsaj del teh nepremičnin z vsaj delno oprostitvijo) deležne v 16 državah, zdravstvene institucije (npr. bolnišnice, zdravstveni domovi) v osmih, izobraževalne ustanove v desetih, spomeniki ter muzeji in galerije v sedmih, diplomatska in konzularna predstavništva v 15 državah.

Katera država ima s takšno, kot jo predlaga slovenska vlada, najbolj primerljivo ureditev, je težko oceniti, je za STA dejal Lavrač. "Vsaka je edinstvena kombinacija, ki je posledica specifičnih okoliščin in je zmeraj kompromis raznih vidikov, davčne rešitve se pa tudi pogosto spreminjajo," pravi.

Glede obdavčitve sakralnih objektov in javnih stavb, kot so bolnišnice, šole itd., Lavrač pravi, da Slovenija v nobenem primeru, če te objekte obdavči ali ne, ne bo izjema.

"Če je v kakšni državi cerkev politično močna, si pač izbori ugodnejšo obravnavo. Mislim, da je koristno, da so javne zgradbe tudi obdavčene, saj tudi prestavljajo določeno obremenitev in strošek v prostoru ter potrebujejo večjo evidenčno in pravno urejenost, ki jo bo davek vzpodbudil," meni Lavrač.

Če javne stavbe izločimo iz obdavčitve, dodaja, bi bilo enako, kot če javni uslužbenci ne bi plačevali dohodnine z argumentom, da gre le za prelivanje iz enega v drug državni žep. Lavrač se strinja tudi z odločitvijo, da obdavčitev zajame skoraj vse nepremičnine, sicer bi postale davčne stopnje za obdavčene nepremičnine zelo obremenilne in nepravično diferencirane.

Od članic EU davka na nepremičnine nima Malta. Na Hrvaškem, kjer so pripravo davka zaradi nesoglasij v vladajoči koaliciji letos ustavili, imajo komunalno nadomestilo, ki se plačuje lokalni skupnosti glede na velikost zemljišča in lokacijo, in davek na počitniške hiše, ki je določen z zneskom na kvadratni meter uporabne površine.