Novice Svet24

Obenem sicer ni tudi sam izrecno ponudil azila Američanu Edwardu Snowdnu, ki je še vedno ujet na moskovskem letališču. Pripravljenost na podelitev azila Snowdnu so doslej izrazile Venezuela, Bolivija in Nikaragva. A zaplet s potovanjem bolivijskega predsednika Eva Moralesa pretekli teden iz Moskve domov je pokazal, da pot za Snowdna ne bo enostavna. Ruska letalska družba Aeroflot sicer leti iz Moskve do Havane, od koder bi lahko Snowden nato potoval v državo, ki mu bo dala azil.

Vendar pa Aeroflotovo letalo leti skozi zračni prostor ZDA. Glede na to, da so Italija, Španija, Francija in Portugalska zavrnile pravico do preleta Moralesovega letala samo zaradi suma, da je Snowden na letalu, je veliko vprašanje, kaj bodo evropske zaveznice ZDA storile v primeru, da bodo imele točno informacijo o njegovem potovalnem načrtu.

Evropske države sicer na zunaj izražajo veliko ogorčenje nad programi prisluškovanja in nadzora ZDA, ki jih je razkril nekdanji pogodbenik ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Snowden. Kot kaže Moralesov primer, pa je realna politika nekaj drugega.

Castrov govor je v nedeljo prenašala kubanska nacionalna televizija. V njem je med drugim dejal, da Moralesov primer kaže, da živimo v svetu, kjer mogočni mislijo, da lahko kršijo mednarodno pravo, ogrožajo suverenost držav in tlačijo pravice lastnih državljanov. Castro je dejal, da Kuba pozna ameriške metode vohunjenja, saj jo ZDA nadlegujejo že vrsto let.

Omenil je tudi primer iskanega terorista Luisa Posade Carrilesa, ki je odgovoren za bombni napad na kubansko potniško letalo leta 1976, v katerem je umrlo 73 ljudi. Carriles že od leta 2005 živi v ZDA, Kuba in Venezuela pa zaman zahtevata njegovo izročitev.