Že marca so sicer nekateri astronomi dejali, da je Voyager 1 zapustil Osončje, a je Nasa navedbe takoj zanikala. Sonda znanstvenikom omogoča zbiranjem podatkov o heliosferi, plasti, ki ločuje Sončev sistem in medzvezdni prostor, kjer vpliv Sonca izgine, pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP.
Voyager 1 je v vesolje poletel septembra 1977. V letih 1979 in 1980 je obiskal Jupiter in Saturn ter na Zemljo poslala prve podrobne fotografije njunih lun. Skupaj s sestrskim plovilom Voyager 2 je naredil posnetke vseh planetov, ki so onkraj pasu asteroidov - Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna. Leta 1990 je Voyager naredil prvo celovito fotografijo Osončja.
Nasa je plovili opisala kot "dva najbolj oddaljena aktivna predstavnika človeštva" v vesolju.
Nasa je sicer v četrtek z obale Kalifornije izstrelila satelit IRIS, ki bo zbiral podatke o gibanju solarnih delcev v Sončevi spodnji atmosferi. Tukaj se namreč ustvarja ultravijolično sevanje, ki učinkuje tudi na Zemljino podnebje, pojasnjuje Nasa.
"IRIS bo znanstvenikom pripomogel k razumevanju skrivnostne mejne ploskve med površjem Sonca in njegovo zunanjo atmosfero," je dejal eden vodilnih znanstvenikov Nase John Grunsfeld.
Voyager 1 se približuje zunanji meji Sončevega sistema
Vesoljska sonda Voyager 1 se približuje zunanji meji Sončevega sistema, a je še mesece ali celo leta oddaljena od njegovega roba, je v četrtek sporočila Nasa.