Nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti ZDA James Clapper se je v četrtek zvečer najprej jezil zaradi uhajanja zaupnih informacij v javnost, nato pa je objavil nekatere podrobnosti dveh spornih programov, ki sta po trditvah vlade namenjena obrambi pred terorizmom.
Clapper je vztrajal, da je zbiranje podatkov o telefonskih klicih v ZDA in komunikacijah preko interneta doma in na tujem zakonito, omejeno in nujno za obrambo pred terorizmom. Ostro je kritiziral uhajanje informacij v javnost in zagrozil, da bo zaradi tega trpela varnost Američanov.
Zadevo je sprožil britanski časnik Guardian, ki je v sredo objavil strogo zaupni nalog posebnega ameriškega sodišča za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa), ki ga danes večinoma uporabljajo za potrjevanje tajnih nalogov v vojni proti terorizmu.
"Nepooblaščeno objavljanje strogo zaupnega sodnega dokumenta grozi z dolgoročno in morda nepopravljivo škodo našim zmogljivostim za odkrivanje in odgovor na številne grožnje, s katerimi se sooča naša država," je sporočil Clapper glede objave časopisa Guardian.
V četrtek sta Guardian in ameriški časopis Washington Post razkrila tudi obstoj tako imenovanega programa "Prism" po katerem Agencija za nacionalno varnost (NSA) zbira podatke o uporabnikih interneta. Časopis Wall Street Journal pa je poročal o programu, ki zbira podatke o transakcijah s kreditnimi karticami. Odziva vlade na to razkritje še ni.
Clapper je sporočil, da se program nadzora izvaja s pooblastilom kongresa ter sodišča Fisa. Vlada ne sme kar tako vsevprek brskati za podatki, ampak lahko to počne le, če obstaja razumen sum na osnovi določenih dejstev, da je temelj za preiskavo povezava s tujo teroristično organizacijo.
Razkritje informacij o vohunjenju za Američani in tujci ni sicer ničesar novega, saj je ameriška vlada s tem začela kmalu po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Za tujci je NSA nenadzorovano vohunila od same ustanovitve, terorizem pa je ameriškim obveščevalcem s patriotskim zakonom razširil pooblastila tudi na domači teren.
Objava sodnega naloga in vse posledice, ki jih to prinaša, so za predsednika Baracka Obamo zelo nerodne. Leta 2008 je namreč kandidiral s platformo ostrega kritiziranja protiterorističnih ukrepov administracije Georgea Busha mlajšega, ki jih je potem prevzel in jih izvaja naprej.
Obama se javno zavzema za zaprtje taborišča Guantanamo in zagotavlja, da terorističnih osumljencev ne ugrabljajo in ne mučijo več. Krepko pa je povečal uporabo brezpilotnih letal za pobijanje osumljenih teroristov na tujem, med njimi tudi ameriških državljanov.
Obama ima zaradi tega več težav z levico kot republikanci. "Kdaj, koga in kje kličejo Američani po telefonu mora biti zasebna informacija. Zaradi razkritij bomo sedaj vsaj imeli resno debato v kongresu in po ZDA, ki bi jo morali že zdavnaj začeti," je dejal demokratski senator iz Oregona Ron Wyden, ki je član senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti in že več let opozarja na sporne programe, vendar o podrobnostih ne sme govoriti, ker ga k temu zavezuje zakon.
"Zaplemba in nadzorovanje strank podjetja Verizon s strani NSA je presunljiv napad na ameriško ustavo," je dejal Paul in zagotovil, da bo pripravil predlog zakona za zaščito četrtega amandmaja k ustavi, ki prepoveduje nerazumne preiskave in zaplembe.
Drugi senatorji, ki jih razkritja ne presenečajo, saj so za sporne programe vedeli od samega začetka, pa vladna dejanja branijo. "Tudi sam sem stranka Verizona in me prav briga, če gledajo koga kličem. Če ne dobivaš klica od teroristične organizacije, potem ti ni treba skrbeti," je dejal republikanec Lindsey Graham iz Južne Karoline.
