Preiskovalna komisija o nezakonitem financiranju strank in medijev je v konec lanskega leta objavljenem poročilu opisala, da so podjetja iz mreže SDS pod pretvezo oglaševanja financirala stranki SDS naklonjene ali od nje odvisne medije. Med drugim je komisija poročala, da je Bojan Požar za svoj portal Požareport denar dobival od podjetij, ki se ukvarjajo tudi s protipoplavno zaščito: skupaj 63 tisoč evrov so Nivo Eko, NGN Eko in Eko Nivo Gradnje v letih 2020 in 2021 nakazali družbi Lanaka Media.
Podobno so ta in tudi druga podjetja, ki so upala na državne milijone od koncesij za urejanje vodotokov, medijem iz kroga SDS mastno plačevala za oglaševanje. Samo družba Nova Obzorja, izdajateljica Demokracije, je od marca 2020 do novembra 2021 od podjetij, ki so se potegovala za koncesije, dobila kar 226 tisoč evrov – za nagrado je ministrstvo za okolje pod ministrom Andrejem Vizjakom darežljivim oglaševalcem podelilo več deset milijonov evrov vredne koncesije za protipoplavno zaščito, je v novembra lani predstavljenem poročilu trdila preiskovalna komisija.
Oglaševanje po instinktu
Pol leta pozneje smo dočakali nadaljevanje zgodbe o financiranju Požareporta, Demokracije in drugih Janševih medijev s protipoplavnim denarjem. Komisija je namreč zaslišala direktorje več podjetij, ki so med letoma 2020 in 2022 plačevala za oglaševanje v omenjenih in drugih propagandnih glasilih Janševe SDS – drug za drugim pa ti šefi niso znali dobro pojasniti, kam in za kakšne namene je šel njihov denar. Naslednjič naj raje zaslišijo računovodje, ker je direktorje zapustil spomin, je po frustrirajočih pričanjih predlagal eden od članov komisije. Zaslišanja vseeno niso bila farsa, saj so dodatno razgalila »domiselne« načina financiranja medijev iz sfere SDS.
Prvi je bil na vrsti direktor podjetja Nivo Eko Klemen Senič, ki je razložil, da mu je oglaševanje v določenih medijih predlagala za to določena služba v njegovem podjetju. Nato se v podjetju usedejo, se pogovorijo, a nazadnje se sam odloči po instinktu, je poudaril. Instinkt ga je očitno dobro vodil, saj se mu je oglaševanje v Požareportu in Demokraciji obneslo. Podjetje je pred letom 2020 za urejanje vodotokov od države prejemalo okoli tri milijone evrov letno, leta 2021 pa je ta številka narasla na šest milijonov evrov, leta 2022 na sedem milijonov evrov.
Senič je bil zelo nekonkreten v odgovorih na vprašanja, ali sodeluje z določenimi podjetji in v kakšnem obsegu. »Lahko, da smo, lahko, da nismo,« je na primer odgovoril glede sodelovanja svojega podjetja z družbo DL Naložbe. Negotov je bil še ob vprašanju glede sodelovanja s Požarjevo družbo Lanaka Media. »Ja, verjetno smo oglaševali, ampak saj veste, kaj je oglaševanje,« je odgovoril predsednici komisije Tamari Vonta, svoje pomanjkljive odgovore pa je opravičeval z velikim obsegom poslov, pogodb in faktur, s katerimi imajo opravka v njegovem podjetju.
»Stroji« Gregorja Napreta
Če bi bile Seničeve luknje v spominu s tega vidika še razumljive (pa čeprav je moral vedeti, o čem ga bodo spraševali v komisiji), je bolj skrb vzbujajoče, ko spomin izda Gregorja Napreta, direktorja omenjene družbe DL Naložbe, mikropodjetja z nič zaposlenimi. Spomnil se je, da je sodeloval z Nivo Ekom, za katerega je dejal, da za DL Naložbe občasno servisira stroje. Ni pa se mogel spomniti, ali je kdaj nakazal denar podjetju Spectra Real Estate LPP: »Obstaja možnost, da smo nakazali, pa se ne spomnim.« Slab spomin je Gregor Napret opravičeval s tem, da je direktor šestih podjetij, med katerimi denar kroži: če potrebuje sredstva na enem računu, si jih izposodi od druge svoje družbe, je opisal.
Predsednici komisije Tamari Vonta se je zdelo nenavadno njegovo oglaševanje. Ne le zato, ker je imelo podjetje DL Naložbe v letu dni okoli 50.000 evrov prihodkov, ki jih je nato skoraj polovico nakazalo za oglaševanje v medijih, kot sta Demokracija in Škandal24, temveč tudi zaradi tega, ker njegovo podjetje sploh oglašuje. DL Naložbe je namreč družba brez spletne strani in javno objavljene telefonske številke, ukvarjala pa naj bi se s poslovnim svetovanjem. O »strojih« v opisu dejavnosti, ki jih opravlja, ni govora. A vse to se Napretu ne zdi nič posebnega, saj se na koncu vedno dogovorijo ljudje, pravi.
Vonta je poudarila, da se mu oglaševanje ni izplačalo, saj so dohodki njegove družbe še naprej upadali. »Nekje dobiš, drugje zgubiš, tudi v drugih medijih se nam oglaševanje ni zmeraj izplačalo,« je bil ob tem flegmatičen Napret. Razkril je še, da strojev, ki mu jih je servisiralo podjetje Nivo Eko in zaradi katerih naj bi sploh oglaševal (»imeli smo kapaciteto strojev, začela se je kriza, poskušali smo te stvari spraviti v pogon«), nima več in da jih je razprodal, potem ko mu ni uspelo dobiti poslov. Je morda razlog ta, da potencialne stranke niso mogle kontaktirati z njim?
Napret ni imel dobrega pojasnila, zakaj se je podjetje, kot je njegovo, sploh odločilo za oglaševanje v medijih iz kroga tedaj vladajoče stranke SDS. Presodili so, da bi največ imeli od oglaševanja v teh medijih, je vztrajal in zanikal, da bi mu kdo svetoval, naj oglašuje prav v teh medijih. Prav tako je zanikal, da bi poznal vidnega člana SDS Matjaža Janšo ali da bi mu celo nakazoval denar.
Podjetje s 40 zaposlenimi in nič telefoni?
Podobno nenavaden oglaševalski model kot DL Naložbe ima družba NGN Eko, katere direktor Tadej Hat je pričal isti dan kot Nakret. Reklame dajaj v medije, kjer se dviga največ prahu, je pojasnil, zakaj je med letoma 2020 in 2022 oglaševal na portalu Požareport in v Demokraciji. Tudi njegova družba nima spletne strani (a je v izdelavi, pravi Hat), prav tako nima javno objavljene telefonske številke, povrhu ni na trgu nikoli nastopala s svojim imenom. Pa čeprav naj bi šlo, kot je povedal Hat, za podjetje z okoli 40 zaposlenimi in 30 delovnimi stroji. Največji poslovni partner družbe je namreč že omenjeni Nivo Eko, ki mu NGN Eko posoja ljudi in mehanizacijo, in po priznanju Hata ta družba verjetno prevladuje v deležu skupnih prihodkov, ki jih ustvari njegovo podjetje.
Še ena zanimiva povezava med družbama obstaja: domeno spletne strani NGN Eko je registriral Boris Lorger, ki je pri registraciji uporabil svoj elektronski naslov s končnico, ki kaže, da dela ali je delal v družbi Nivo Eko. Vonta se je ob tem čudila, kako lahko svoje storitve oglašuje podjetje, do katerega potencialne stranke ne morejo priti, saj nima spletne strani, telefonske številke podjetja pa komisiji ni uspelo najti. »Niste našli? Zanimivo,« je bil komentar Hata.
Zanimivo se zdi tudi nam, saj pripomba Tamare Vonta drži: NGN Eko nima nikjer objavljenega svojega telefonskega kontakta in tako je vprašanje, kako bi lahko stranke, ki so videle oglase na Požareportu ali v Demokraciji, sploh prišle v stik s podjetjem, na mestu. Še nekaj o stvareh, ki ali obstajajo ali pa ne: so bili oglasi NGN Eko na Požareportu ali v Demokraciji dejansko objavljeni, je zanimalo Tamaro Vonta? »Saj sem vam poslal 'print screene' (zajeme zaslonskih slik z oglasi),« je odgovoril Hat, Vonta pa je dejala, da jih ni videla in da ga zato sprašuje. Mimogrede, med brskanjem na spletu nismo našli niti logotipov družb NGN Eko in DL Naložbe, kaj šele njune oglase.
