Na koprskem okrožnem sodišču se je v petek pred senatom, ki ga vodi sodnica Nataša Tomazini Tonejc, začelo ponovljeno sojenje še za Franceta Krašovca, nekdanjega predsednika uprave Cimosa, in družbo Cimos.
Dva soobtožena, ki sta bila po prvem sojenju obsojena na zaporni kazni, višje sodišče v Celju pa je sodbo razveljavilo, sta krivdo v ponovljenem postopku priznala že pred dvema letoma in pol, za tretjega je sodišče zaradi zdravstvenih razlogov postopek ustavilo. Ostali obtoženi pa so, spomnimo, krivdo priznali še pred prvim sojenjem.
Za Franceta Krašovca je sodišče začetek ponovljenega sojenja prav tako preložilo zaradi zdravstvenih težav. Pred petkovo obravnavo pa je Krašovec s specializiranim državnim tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde. Odvetnik Tibor Gregl, ki zastopa družbo Cimos, je senat prosil, da začetek sojenja preložijo, saj je pravni zastopnik družbe zaradi zdravstvenih razlogov odstoten. Dodal je, da je tudi družba s tožilstvom sklenila sporazum o priznanju kazenske odgovornosti, a je medtem prišlo do sprememb v lastniški strukturi in vodstveni ekipi. Ta potrebuje nekaj časa, da se »seznani z vsebino in razlogi za podpis sporazuma in njegovo potrditev«.
Ogoljufali blagajno evropskega sklada in državni proračun
Senat je postopka ločil in nadaljeval obravnavo za Krašovca. Državna tožilka Nevena Vukčevič je predstavila obtožnico, ki Francetu Krašovcu – kot večini soobtoženih – očita kaznivo dejanje goljufije v škodo Evropske unije. V sporazumu o priznanju krivde so se dogovorili za pogojno obsodbo, za dve leti zapora, v katerega pa Krašovcu ne bo treba, če v petih letih preizkusne dobe ne bo ponovil kaznivega dejanja. Dogovoril se je tudi za 35 tisoč evrov denarne kazni. Krašovec je pred senatom potrdil, da krivdo za očitano kaznivo dejanje priznava, in potrdil vsebino sporazuma. Senat je sporazum nato sprejel.
Tožilka je v zaključni besedi pojasnila, da so pri kazni upoštevali, da 72-letni Krašovec, ki je že vrsto let v pokoju, še ni bil kaznovan ter da se je bil pripravljen pogajati s tožilstvom in skleniti sporazum. Tožilstvo pa ni moglo spregledati, da so Krašovec in njegova najožja ekipa ravnali načrtno ter usklajeno, in nadaljevali tudi v času, ko so bile že podane notranje ovadbe. Poleg tega so zavajali veliko ljudi, k svojim ravnanjem pa so pritegnili več zaposlenih, ki niso mogli odkloniti sodelovanja zaradi strahu pred izgubo zaposlitve in so se znašli v kazenskem postopku.
Odvetnik: Z ničimer se ni okoristil
Odvetnik Boštjan Penko je spomnil, da je Krašovec slabega zdravja, pred leti pa je bil uspešen gospodarstvenik, trudil se je za dobrobit podjetij, ki jih je vodil. »Obtoženi s sklenjenim sporazumom in priznanjem pred sodiščem prevzemu odgovornost in krivdo za svoje ravnanje,« je poudaril odvetnik ter dodal, da se Krašovec s svojim ravnanjem ni z ničimer okoristil. Po njegovih besedah je šlo za neprimeren način reševanja krizne situacije in Cimosa.
Krašovec k odvetnikovim besedam ni imel kaj dodati. Senat ga je spoznal za krivega in mu prisodil dogovorjeno kazen, dve leti zapora s petletno preizkusno dobo ter 35 tisoč evrov denarne kazni, ki jo bo lahko plačal v dveh obrokih v dveh letih po pravnomočnosti sodbe. Ker sta se Krašovec in tožilstvo odpovedala pritožbi, je sodba postala pravnomočna.
»Senat ocenjuje, da je pogojna kazen – glede na okoliščine – primerna kazenska sankcija, saj ne gre pričakovati, da bi obtoženi kazniva dejanja ponavljal,« je v obrazložitvi sodbe dejala sodnica Nataša Tomazini Tonejc.
Žvižgač razkril sporni posel
Sporni posel, zaradi katerega je tožilstvo vložilo obtožbo, sega v leto 2011. Takrat naj bi se Krašovec s svojimi ožjimi sodelavci dogovoril, da denarja iz evropske blagajne, ki bi moral biti namenjen za nakup novih strojev za razvojno raziskovalno dejavnost razvojnih centrov, ne bodo porabili za nove stroje. Nakup rabljene opreme so prikazali kot nakup novih strojev.
Določili so seznam rabljenih strojev Cimosa in Cimosa Tam ter nato prek hčerinske družbe Cimat speljali postopek. Z lažno dokumentacijo je družba Sieva pridobila 3,2 milijona evrov, družba Simit pa 1,9 milijona nepovratnega denarja iz evropskega sklada za regionalni razvoj in slovenskega proračuna (85 odstotkov iz evropskega sklada, 15 pa iz državne blagajne).
Da s poslom ni vse tako, kot bi moralo biti, je razkrila anonimna prijava žvižgača, ki jo je komisija za preprečevanje korupcije dobila leta 2013. Sledile so hišne preiskave in kazenska ovadba, nato pa sodna preiskava in sojenje. Zdaj se to poglavje zapira.
