Na Ravnah na Koroškem večina gospodinjskih odjemalcev v blokovskih naseljih za daljinsko ogrevanje plačuje enakomerne mesečne obremenitve, obroke pa koncesionar Petrol oblikuje pred začetkom kurilne sezone. V zadnjih letih na strošek ogrevanja močno vplivajo podražitve zemeljskega plina, emisijskih kuponov in električne energije, je pojasnil Tadej Ošlovnik z ravenske občine.
Ob pričakovani prodaji bo po podatkih Petrola povprečna sezonska maloprodajna variabilna cena toplote ob upoštevanju fiksnega stroška z DDV v tej kurilni sezoni 214 evrov na megavatno uro, kar predstavlja 48,8-odstotno podražitev glede na povprečno ceno v kurilni sezoni 2022/2023. Poleg višjega DDV je na dvig vplivalo tudi prenehanje veljavnosti vladnih uredb, ki so zamejevale vstopno ceno zemeljskega plina in ceno variabilnega dela toplote, je dejal Ošlovnik.
Dejanski strošek ogrevanja bo sicer zaradi milejše zime v tej kurilni sezoni v povprečju višji za 37 odstotkov. "Ob upoštevanju realnih stroškov fiksnega in variabilnega dela pri posameznih sistemih daljinskega ogrevanja po državi pa lahko ugotovimo, da gospodinjski odjemalci na Ravnah plačujejo znesek, ki je primerljiv strošku daljinskega ogrevanja v Slovenj Gradcu in Mariboru, višji strošek pa na primer plačujejo odjemalci v Novi Gorici in Trbovljah," je izpostavil Ošlovnik.
Podatke so predstavili zaradi razburjenja med občani nad cenami, pa tudi zato, ker so se Ravne na Koroškem v medijskih poročilih, temelječih na podatkih agencije za energijo, pogosto znašle med mesti, kjer naj bi bilo ogrevanje med najdražjimi.
A je župan Raven Tomaž Rožen na seji občinskega sveta vnovič opozoril, da podatki agencije predstavljajo kot povprečnega odjemalca tistega, ki ima sedem kilovatov priključne moči, čeprav ima na Ravnah povprečni gospodinjski odjemalec v večstanovanjski stavbi štiri kilovate priključne moči in tako dejansko "za tri kilovate nižjo omrežnino". Prav tako ima uporabnik na Ravnah nižjo porabo od povprečne v Sloveniji.
Da se še letos na podlagi novejših podatkov obeta sprememba definicije povprečnega gospodinjskega odjemalca toplote, ki bo "bližje" povprečnemu odjemalcu na Ravnah, je med drugim svetnikom napovedala Mojca Španring z agencije za energijo, ki je podrobneje predstavila cene ogrevanja.
Kot je opozorila, agencija ne predpisuje, na kakšen način naj distributer toplote na trgu kupuje energent, v tem primeru plin. Pri tem pa je cena odvisna tudi od tega, kdaj ga je ta energent kupil. Glede distribucijskega sistema na Ravnah pa je dejala, da ima okoli 10-odstotne izgube, kar je precej manj od povprečne slovenske izgube.
Prav prikazana cena energenta je, kot je dodal župan, tista točka, ki jo problematizira tudi občinska uprava. Izhajajoč iz ravenskih položnic za ogrevanje namreč 74 odstotkov cene daljinskega ogrevanja predstavlja vstopna cena energenta (plina), ta pa je potemtakem danes petkrat višja kot pred ukrajinsko krizo. Cene na borzah pa niso petkrat višje, je dejal.
"Tu smo Petrol največ spraševali in zaenkrat nam še niso prepričljivo pojasnili, zakaj je v kalkulaciji celo za leto 2024 cena petkratnik cene pred ukrajinsko krizo oz. je celo višja, kot je bila leta 2023," je dejal župan. Potrjeno je že, da se s 1. majem letos cena ogrevanja na Ravnah še dvigne, a na občini upajo, da bodo v prihodnjih mesecih dosegli znižanje cene še pred jesenskim začetkom kurilne sezone.
Petrol ima koncesijo na Ravnah sklenjeno do leta 2032, svetniki pa so v razpravi pozvali občinsko upravo, naj že zdaj razmišlja o rešitvah, da bi bilo v prihodnje daljinsko ogrevanje cenovno vzdržnejše. Občina bo predvsem razmišljala o možnih drugih virih energije in dodatnih naložbah. Občani, ki ne zmorejo plačila, pa lahko zaprosijo za denarno pomoč tako na občini kot na centru za socialno delo, so spomnili.
