Kljub temu pa so razmere v obdobju 2012–2022 v primerjavi z obdobjem 2010–2020 boljše. Po cerkvenih podatkih se je takrat število duhovnikov zmanjšalo za 17,55, v Nadškofiji Maribor pa za 21,7 odstotka. Pomanjkanje duhovniškega kadra je sicer že stara težava slovenske Katoliške cerkve.
Stari odhajajo v pokoj, mladih pa ni dovolj. Novomašnikov je namreč v dvajsetletnem povprečju šest na leto, leta 2022 so bili le trije. Dosežkov rekordnega leta 1973, s kar 56 posvečenimi duhovniki, Cerkev verjetno zlepa ne bo več dočakala.
Prazno župnišče – velika izguba
Tako torej za upokojenimi župniki ostajajo prazna župnišča, vernike pa prevzame duhovnik iz ene od sosednjih župnij. Medtem ko na Poljskem mladi duhovniki čakajo v vrsti za lastno župnijo, je torej v Sloveniji ravno obratno; pri nas je namreč vse več primerov, ko en duhovnik skrbi za duševno hrano v več župnijah.
»Pastoralno delo Cerkve v Sloveniji temelji na liku škofijskega duhovnika, ki ob pomoči laiških sodelavcev, redovnic in stalnih diakonov predstavlja nosilni steber delovanja Cerkve. V slovenski zgodovini je naš narod po delu duhovnikov dobil številne pridobitve, ki so na edinstven način pripomogle k razvoju in napredku naše družbe: od umetnosti in glasbenega ustvarjanja do založniške dejavnosti in šolstva, dobrodelnosti in ohranjanja slovenske kulturne dediščine.
Škofijski duhovniki najpogosteje delujejo kot župniki: imajo neposreden stik z verniki in so glavni delivci zakramentov, zaupniki in podporniki ljudi v težkih trenutkih, s svojim požrtvovalnim delom ohranjajo slovensko sakralno kulturno dediščino in podobo slovenske krajine.
Zniževanje števila duhovnikov na pomenljiv način vpliva tudi na življenje lokalnih skupnosti, saj je povezano z združevanjem župnij in odhodom župnika iz manjšega kraja. V mnogih slovenskih vaseh in manjših naseljih je namreč župnik edina oseba, ki predstavlja referenčno točko in animatorja družbenega življenja kraja, zato njegov odhod krajevna skupnost občuti kot bolečino,« ugotavljajo cerkveni dostojanstveniki v letnem poročilu Rimskokatoliške cerkve za leto 2022.
Zmanjševanje pomena verskih skupnosti
Iz primerjave med evropskimi državami v prvih dveh desetletjih novega tisočletja izhaja, da se je število župnikov najbolj, za 25,4 odstotka, znižalo v Nemčiji, za 20,5 odstotka pa v Italiji, medtem ko se je bistveno povečalo na Slovaškem, in to za kar 28,5 odstotka, z 10,4- oziroma 8,3-odstotnim povečanjem pa sledita Hrvaška oziroma Poljska. V analiziranem obdobju je za Evropo veljalo, da je imela 19,39 odstotka manj župnikov, slovensko povprečje pa je bilo takrat 18,2 odstotka. A zmanjšanje števila župnikov ni edina težava Cerkve, ta je pred še veliko večjim izzivom – kako ustaviti trend upadanja števila vernikov.
»Zmanjševanje verske prakse in prejemanja zakramentov je povezano z demografskimi in družbenimi spremembami. Generacije otrok se manjšajo, življenjski slog zadržuje ljudi na delovnem mestu dlje časa, prekariat in nestalne oblike zaposlitve mlade odvračajo od odločitve za družinsko življenje ter rojstvo otrok. Ob tem ne moremo spregledati procesa sekularizacije, ki v Evropi in tudi v Sloveniji zmanjšuje vlogo in družbeni pomen verskih skupnosti ter njihovo privlačnost, še posebej med mladimi,« se zavedajo v Rimskokatoliški cerkvi, kjer pa v Aziji, Afriki in Južni Ameriki opažajo ravno obratno gibanje, torej pravi vzpon krščanstva.
Več cerkvenih pogrebov
Narašča pa število cerkvenih pogrebov; v obdobju 2012–2022 se je povečalo za šest odstotkov. »Med posebnostmi Slovenije je tudi ta, da je večina pogrebov žarnih, in ne klasičnih s krsto. Delež žarnih pogrebov presega 82 odstotkov, kar našo državo uvršča med prve na svetu. Razloge, zakaj je v Sloveniji tako visok delež upepelitev, lahko najdemo v močni sekularizaciji kot posledici prejšnje družbene ureditve, predsodkih in strahu pred smrtjo, cenovni dostopnosti ter pomanjkanju prostora na pokopališčih,« menijo v RKC.
