Bogdan Borčić (1926-2014) je bil eden najvidnejših slikarjev in grafikov druge polovice 20. stoletja na Slovenskem. "Njegova veličina se ne odraža zgolj v velikem opusu umetniških del, ki ga je ustvaril, temveč predvsem v izredni konsistentnosti, raziskovalni vnemi in v iskanju lepote v vsakdanjih rečeh. Borčićeva zbirka sodi med kapitalne zbirke Koroške galerije likovne umetnosti," so ob napovedi razstave zapisali v galeriji.
V postavitev, ki jo bodo odprli 4. aprila, bodo ob Borčićevih delih vključili tudi dela drugih in na ta način vzpostavili dialog med avtorji, "ki so v glavnem njegovi prijatelji, sopotniki, sodobniki, ne pa nujno", je povedal kustos razstave Jernej Kožar. Borčićev opus bodo skušali osvetliti na različne načine, dodali bodo tudi dve intervenciji, in sicer avtorjev Jureta Markote in Deana Jokanovića Toumina.
Koroška galerija likovnih umetnosti hrani v svoji zbirki več kot 300 Borčićevih del, večji del izvira iz donacije, ki jo je slikarjeva družina podarila galeriji po umetnikovi smrti. Zbirka večinoma zajema Borčićeva dela, nastala po letu 1980.
Kot je povedal Kožar, bodo na tokratno razstavo vključili od 40 do 50 Borčićevih slik večjih formatov. "K tem slikam bomo dodali še eno starejšo, ki smo si jo sposodili iz Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, in nekaj grafik, ki smo si jih prav tako izposodili tam. In še nekaj drugih del," je napovedal kustos.
Borčić, rojen Ljubljančan, je bil, kot to vidi Kožar, po selitvi na Koroško izjemno vpet v dogajanje, v koroško pokrajino, v Slovenj Gradec. "To se kaže ravno v tem, da je ogromno drugih umetnikov, lokalnih umetnikov, domačinov sodelovalo z njim oziroma delalo pri njem, delalo z njim, so prijateljevali, se družili. Ta odnos je bil izjemno intenziven. Ravno to želimo na nek način zdaj pokazati s to razstavo. To vpetost v okolje," je dejal Kožar.
Med drugim je bil povezan z Jožetom Tisnikarjem, Luko Popičem, Štefanom Marflakom, Rudijem Benetikom in Gustavom Gnamušem, je med drugim naštel kustos.
Borčić je tudi častni občan Mestne občine Slovenj Gradec, sicer pa prejemnik nagrade Prešernovega sklada za slikarske stvaritve, ki jo je prejel leta 1965. Leta 2005 je prejel tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Po diplomi na ljubljanski akademiji za likovno umetnost je tam končal še podiplomski študij slikarstva, izpopolnjeval pa se je tudi na različnih študijskih potovanjih po Evropi. Njegova dela v svojih zbirkah hranijo številni tuji muzeji, med njimi tudi dunajska Albertina.
"Morda je bolj kot slikar pomemben kot grafik, kot predstavnik ljubljanske grafične šole. S svojim grafičnim delom je nekje v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovel s svojim znamenitim ciklom školjk. Vedno je tvorno sodeloval pri slovenski likovni umetnosti, razvijal nove ideje, stile," je med drugim še povedal kustos Kožar.
Celoten grafični opus je Borčić doniral Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, kjer je urejen tudi Grafični kabinet Bogdana Borčića.
Razstavo z naslovom Bogdan Borčić: Slika in prostor (Prepletene sekvence) bodo v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu odprli 4. aprila, na ogled pa bo po napovedih do 9. junija letos.
