Med prišleki velja posebej izpostaviti morsko papigo (Sparisoma cretense), sredozemsko ribo, ki predstavlja veliko nevarnost avtohtonemu življu. Hrvaški ribič Marko Kristić iz vasice Molunat v dubrovniško-neretvanski županiji, ki v Jadran že dolgo namaka svoje mreže, je po poročanju tiskovne agencije Reuters opozoril, da morska papiga »ogroža njegov tradicionalen ulov in njegovo preživetje.« Po njegovih besedah so jo na jugu Jadranskega morja prvič opazili pred približno 15 leti, a je danes že reden gost v njegovih ribiških mrežah. »Nikomur je ne morem prodati. Lokalno prebivalstvo ne je te nove ribe,« je potarnal. Morska papiga na območjih, kjer je avtohtona, sicer velja za specialiteto.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Če je morska papiga zarezala v vir zaslužka, pa nekatere vrste, kot sta denimo strupeni hudičeva kresnica in veščec, nevarnost predstavljajo tudi človeškemu zdravju. Tu so nato še nekatere bolj nenavadne vrste. Tako je prejšnji mesec nek ribič na območju Dubrovnika ujel globokomorsko ribo Tetragonurus cuvieri, ki sicer biva v tropskih in subtropskih oceanih, v Jadranu pa jo je le redko videti, poroča Reuters. Težavo predstavljajo tudi invazivne rakovice, predvsem sinje plavajoče rakovice, opozarjajo na črnogorskem inštitutu za morsko biologijo. Po navedbah znanstvenice Olivere Marković gre za eno najhujših invazivnih vrst v Sredozemskem morju. Prispela je pred približno 20 leti in do danes na nekaterih območjih povsem zdesetkala populacije domorodnih rakov. A največjo nevarnost kot kaže vendarle predstavlja hudičeva kresnica, ki je »roparica in v ekosistemih povzroča znatno škodo,« je poudarila še ena znanstvenica s črnogorskega inštituta Ilija Cetković.
»Jadran se spreminja, postaja toplejši. Zato se pojavljajo novi organizmi. S tem mislim ribe, plankton in alge,« pa je dejal Nenad Antolović z dubrovniškega inštituta za morske in obalne raziskave.
