Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana pretresa nova afera, povezana z javnimi naročili. Že v ponedeljek smo razkrili, da so v naši največji bolnišnici v državi v zadnjih mesecih zaustavili več razpisov za nabavo informacijske tehnologije (IT) pri projektih, ki so bili skupaj vredni 20 milijonov evrov. To so storili, ker so pri teh razpisih zaznali korupcijska tveganja. Pri vsaj dveh pa so v UKC Ljubljana odkrili konkretne sume, da bi lahko bila prirejena za vnaprej izbranega ponudnika.
Tokrat objavljamo nova dejstva v zgodbi. Po informacijah iz več virov so notranje službe UKC ugotovile, da je šel eden od teh dveh razpisov, vreden okrog dva milijona evrov, močno na roke podjetju Better. Njegov lastnik je Tomaž Gornik, nekdanji tesni poslovni partner Andreja Marčiča, ustanovitelja skupine Marand, enega od največjih dobaviteljev našega zdravstva.
Uradnih informacij o tem ni mogoče dobiti. Toda razpis, ki so ga pripravili v službi za informatiko UKC Ljubljana, naj bi vseboval nekatere pogoje, ki bi jih lahko v najboljšem primeru izpolnila le dva ponudnika. To sta podjetji Better in Parsek, ki pa od leta 2022 delujeta kot strateška partnerja na področju IT v zdravstvu. Šlo je sicer za javno naročilo za nabavo demografskega strežnika, ki je namenjen zbiranju medicinskih in drugih podatkov o pacientih in njihovih obravnavah v različnih zdravstvenih ustanovah. Kaj vse so torej ugotovile notranje službe UKC?
Pogojem ustrezali le dve podjetji, ki skupaj sodelujeta
Javno naročilo za nakup demografskega strežnika je eno od štirih, ki so jih v UKC Ljubljana zaustavili po odhodu pomočnika generalnega direktorja za informatiko Blaža Suhača. Ta je imel ključno vlogo pri pripravi strokovnih kriterijev za razpise. Avgusta lani je postal vodja projektov v skupini Actual I.T., ki je eden ključnih dobaviteljev IT za največjo bolnišnico v državi. Skupna vrednost teh projektov v celotnem obdobju znaša okoli 20 milijonov evrov, a so jih v UKC Ljubljana do nadaljnjega zaustavili zaradi suma korupcijskih tveganj.
Decembra lani je razpise začela preiskovati enota za integriteto službe za korporativno varnost v UKC Ljubljana. Razlog? Prepoznana tveganja in nadaljnje nejasnosti v postopkih, ki so nakazovali na potencialno gospodarsko škodo. Za notranje službe je bil posebej sporen razpis za demografski strežnik. Hitro so namreč ugotovili, da je eden od dokumentov, pripravljenih za to javno naročilo, ob precej visokih stroških predvidel le dva možna ponudnika – podjetji Better in Parsek. Le ti naj bi namreč izpolnjevali nekatere kriterije na razpisu.
Pripravljeni razpisni pogoji so bili tudi po oceni naših sogovornikov iz IT panoge, ki so želeli ostati neimenovani, sicer legitimni, a že na prvi pogled pretirani. Od ponudnikov so tako v UKC Ljubljana zahtevali:
- reference s področja obdelave, procesiranja ali upravljanja nabora podatkov, ki vključujejo najmanj 100 tisoč primerov, skladnih s standardom Fast Healthcare Interoperability Resources (FHIR). Gre za podatkovne elemente, ki predstavljajo različne tipe zdravstvenih informacij.
- zavarovanje odgovornosti zaposlenih, kibernetske varnosti in menedžmenta v višini vsaj petih milijonov evrov.
- da ima najmanj 40 odstotkov zaposlenih cerfitikat SI-CERT za informacijsko varnost,
- da ima ponudnik najmanj enega zaposlenega, ki je imetnik certifikata Cyber Essentials za kibernetsko varnost.
V UKC ugotovili, da sistema iz razpisa ne potrebujejo
Kot že omenjeno, naj bi te pogoje v celoti izpolnjevali le podjetji Better in Parsek, ki sta poslovno povezani. Julija 2022 sta namreč sporočili, da sta s strateškim partnerstvom »združili moči« na področju uporabnikom prijaznih IT rešitev v zdravstvu za državljane in poklicne uporabnike.
Toda notranje službe so ugotovile še, da sistema, kot ga predvideva javno naročilo, v UKC Ljubljana sploh ne potrebujejo. Podoben sistem namreč že imajo, do podobne ravni, kot jo je predvidelo dva milijona evrov vredno javno naročilo, pa bi ga bilo mogoče dokaj hitro nadgraditi. »Na žalost se zdi, da je cilj tega razpisa nakup programske opreme za demografski strežnik brez konkretnega uporabnega namena,« navaja eden od dokumentov, ki smo ga dobili na vpogled.
Isti dokument omenja tudi »nejasnosti in nerazumnosti, ki omejujejo izbor potencialnih prijaviteljev«. A zgodba z demografskim strežnikom ima še eno dodatno razsežnost. V UKC Ljubljana, ki ga vodi Marko Jug, so nam v petek potrdili, da je »enota za integriteto službe za korporativno varnost v postopkih prepoznala več korupcijskih tveganj v zvezi s pripravo specifikacij za javno naročilo za demografski strežnik«.
Pri tem so posebej poudarili, da bi se lahko uporaba tega strežnika pozneje razširila tudi na nacionalno raven. Sporno javno naročilo bi bilo torej za izbranega ponudnika le vstopnica za nove posle v domačem zdravstvenem sistemu.
Podjetje, ki prevzema Marandov položaj v zdravstvu
Podjetje Better je sicer nastalo leta 2019, ko se je na tri dele razdelil Marand. Ta je veljal za enega največjih IT dobaviteljev v slovenskem zdravstvu. Leta 1989 sta ga ustanovila Andrej Marčič in Tomaž Gornik, ki je bil v njem vodja razvoja. Prva večja stranka, za katero so razvijali programsko opremo, je bil ljubljanski onkološki inštitut. Samo od leta 2003, za katerega so podatki objavljeni na spletni strani Erar, je Marandu plačal več kot 17 milijonov evrov. Ta znesek vključuje tudi nakup strežnikov, računalnikov za 1.200 zaposlenih, sistemske programske opreme in vzdrževanje informacijskega sistema. Z javnimi naročniki je Marand ustvaril več kot 100 milijonov evrov prometa.
Toda Marčič in Gornik sta se po 30 letih skupnega dela razšla. Marčič, osebni prijatelj prvaka SDS Janeza Janše, s katerim vrsto let skupaj dopustuje, je prevzel novoustanovljeni podjetji Marand in Integralis, ki sta leta 2022 skupaj zabeležili 10 milijonov evrov prometa, Gornik pa je začel delovati prek podjetja Better, ki se je specializiralo za področje zdravstva. Nenehno raste in povečuje obseg prihodkov. Ti so se tako zvišali z devet na 13,5 milijona evrov, število zaposlenih pa s 60 na več kot 100.
Lani je podjetje Better, ki ima po informacijah iz več virov dobre zveze pri nekaterih vodilnih uradnikih na ministrstvu za zdravje, dobilo nekaj manj kot tri milijone evrov od javnih naročnikov. Njegova glavna naročnika sta Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Onkološki inštitut. Od NIJZ je dobil dva večja posla. Prvi je bila tehnološka nadgradnja infrastrukture za centralni register podatkov o pacientih (CRPP). Za 1,4 milijona evrov vreden posel je bil izbran vnaprej, saj da je lastnik izvorne programske kode, Onkološki inštitut pa ima zgolj licenco za njeno uporabo. Od NIJZ pa je podjetje Better dobilo še skoraj tri milijone evrov vreden posel vzdrževanja centralnih komponent CRPP za obdobje treh let.
