Najožji poslovni krog madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana ima po volilnem porazu tesnega političnega zaveznika Janeza Janše v Sloveniji še vedno velike načrte. Več med seboj nepovezanih virov nam je namreč potrdilo, da se madžarska Granit Bank, ki jo lastniško obvladuje Orbanov zet Istvan Tiborcz, zanima za nakup Hranilnice Lon, ene od dveh najmanjših bančnih ustanov pri nas. Kot smo izvedeli, so predstavniki Madžarov v zadnjih tednih stopili v stik tako s posameznimi domačimi lastniki hranilnice kot z Banko Slovenije. Pri tem naj bi jih zanimal odkup večinskega deleža.
Že konec februarja smo razkrili, da se za nakup Lona zanima tudi Gorenjska Banka, ki je v lasti srbskega tajkuna Miodraga Kostića. Tam naših informacij niso želeli komentirati. Znano pa je, da so v Banki Slovenije močno naklonjeni takojšnji prodaji Lona. Ta je sicer v zadnjem času najbolj znan po milijonskem kreditu, ki ga je očetu nekdanjega glavnega tajnika SD Klemna Žiberta odobril za nakup luksuznega stanovanja v elitni ljubljanski soseski Schellenburg.
Kupovali Savo, ko je Žugelj brskal po računih
Sedemintridesetletni Istvan Tiborcz, soprog najstarejše Orbanove hčere, je v Sloveniji najbolj znan kot nesojeni kupec Save, največje domače turistične skupine, ki ima v lasti hotele na Obali, Bledu, Ptuju, v Radencih in Moravskih Toplicah. Bil je ključni mož 400 milijonov evrov vrednega prevzema, ki so ga Madžari želeli izpeljati v zadnjih mesecih Janševe vlade.
V istem času je urad za preprečevanje pranja denarja, ki ga je vodil Damjan Žugelj, nezakonito brskal po bančnih računih Dejana Rajbarja, predstavnika ameriškega finančnega sklada York Global Finance, ki je imel takrat v lasti 43 odstotkov Save. Prav te delnice so bile prva tarča enega od madžarskih nepremičninskih skladov, za katerim se je skrival Tiborcz. V naslednji fazi bi slovensko državo iz lastništva Save izrinil z vplačilom dodatnega kapitala, a so mu načrte prekrižale prihajajoče parlamentarne volitve.
Tiborcz, ki že zdaj velja za enega najbogatejših Madžarov, ima velike načrte tudi v bančništvu. Njegov investicijski sklad BDPST je od leta 2021 večinski lastnik Granit Bank, ene manjših madžarskih bank, ki ima okoli dve milijardi evrov bilančne vsote in 80.000 komitentov. V začetku leta je od nizozemske skupine DLL na Madžarskem kupila dve podjetji za lizing in financiranje. Nakup Lona, ki je imel konec leta 2022 približno 316 milijonov evrov bilančne vsote, bi bil njen prvi prevzem v tujini.
Banka Slovenije želi v Lonu nove lastnike
Da imajo pri Lonu »izzive z lastniško strukturo, ki ni urejena«, so na Banki Slovenije potrdili že v začetku februarja. Največji lastnik Lona je s skoraj 25-odstotnim deležem švicarsko podjetje Kylin Group, ki je od maja lani v stečaju. Njegov dolgoletni lastnik, kitajski državljan Kai Dai, se v Sloveniji ne pojavlja več.
Glavno besedo v Lonu imajo tako trenutno trije domači poslovneži, ki skupaj obvladujejo dobrih 51 odstotkov delnic. To so Otmar Zorn, ki velja za enega najvplivnejših ljudi v domačem gospodarstvu, lastnik gradbenega podjetja GIC Gradnje Ivan Cajzek in prvi mož skupine AG Marko Konič. Tem je v interesu, da obdržijo večinsko lastništvo Lona. 12. marca se bodo delničarji zbrali na skupščini, na kateri želi Zorn v nadzorni svet imenovati nekdanjo viceguvernerko Mejro Festić, s čimer upa, da bo vsaj nekoliko ublažil pritisk Banke Slovenije. Toda v Banki Sloveniji imajo na mizi več scenarijev. Po naših informacijah bi najraje videli, da bi največji lastniki Lona svoje delnice čim prej prodali – po možnosti eni od bank, ki že posluje pri nas. Kot že omenjeno, v Gorenjski banki vprašanja, ali so se o nakupu Lona pogovarjali z obstoječimi delničarji in Banko Slovenije, niso želeli komentirati. Granit Bank sicer lastniško ni povezana z madžarsko skupino OTP, ki ima v Sloveniji že v lasti Novo KBM in banko SKB. V vsakem primeru pa bi njen prihod dokončno utrdil madžarski kapital v vlogi najpomembnejšega lastnika slovenskega bančnega sistema.
Nepravilnosti pri kreditiranju fizičnih oseb
Ni sicer skrivnost, da v Banki Slovenije niso zadovoljni tudi s samim načinom delovanja Lona, ki ga vodi Imre Balogh. V zadnjih letih so tako lastnikom Lona in sami hranilnici izdali številne odredbe in izrekli več ukrepov. Kot smo že pred časom razkrili na necenzurirano.si, so inšpektorji Banke Slovenije ugotovili, da je Hranilnica Lon prevzemala prevelika kreditna tveganja. S tem je kršila zakon o bančništvu.
Po pregledu, ki so ga opravili jeseni 2022, torej nekaj mesecev po odobritvi posojila Žibertovemu očetu, so v Banki Slovenije posebej opozorili tudi na nepravilnosti pri kreditiranju fizičnih oseb. Njihovo kreditno sposobnost so v Lonu presojali v nasprotju z opredeljenimi merili. Posojila so odobravali brez lastne finančne udeležbe kreditojemalcev, njihovo črpanje pa omogočali še pred ureditvijo zavarovanj.
V Banki Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Vasle, so sicer že pred časom poudarili, da »je urejeno lastništvo bistvenega pomena za vse banke in hranilnice«, saj je »pogoj za uspešno upravljanje in poslovanje (bančne, op. a.) institucije«. »Neurejena lastniška struktura torej pomeni kršitev osnovnih zahtev glede poslovanja (finančne) institucije, poleg tega pa odpira možnosti za kršitve drugih regulatornih zahtev kot tudi lahko negativno vpliva na uspešnost poslovanja,« so pojasnili. Dodali so, da »skladno s svojim mandatom redno izvajamo nadzorniške aktivnosti v vseh bankah in hranilnicah, za katere smo pristojni, pri tem pa imamo na voljo tako redne kot izredne ukrepe«.
