V občinah Velenje, Šoštanj in Ravne na Koroškem so se v teh dneh obrnili na vladne odločevalce in druge pristojne s pozivi k nujnemu ukrepanju za omilitev draginje na področju daljinskega ogrevanja. V vseh treh občinah je namreč prišlo do nenadnega dviga cene oz. računov za ogrevanje, kar povzroča jezo in nezadovoljstvo med prebivalstvom in v lokalnem gospodarstvu, v Velenju se vrstijo celo protesti. Med zahtevami so npr. zamejitev cen daljinskega ogrevanja za gospodinjske odjemalce na sprejemljivo in konkurenčno raven ter ponovno uvedbo 9,5-odstotnega DDV za oskrbo s toploto. V občinah si želijo tudi izločitev emisijskih kuponov iz cen toplotne energije (v teh občinah se namreč ogrevajo s fosilnimi gorivi), pozivajo pa še k nizu drugih ukrepov.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so za STA v odzivu spomnili, da je država vplive energetske krize v 2022 in 2023 blažila z interventnim zakonom, natančneje zakonom o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, sprejetim decembra 2022. Zakon je med drugim vseboval pravno podlago za regulacijo cen daljinskega ogrevanja v pretekli kurilni sezoni, a se je veljavnost zakona iztekla konec 2023. Za primere blaženja energetske draginje v prihodnje je vlada zato sprejela predlog sistemskega zakona, to je novega energetskega zakona, in ga na začetku lanskega decembra poslala v DZ. Zakon bi bil ob normalnem poteku zakonodajnega postopka po ocenah ministrstva sprejet na redni februarski seji, to je na začetku marca. Vendar pa na ministrstvu zdaj glede na dogajanje v DZ menijo, da bo postopek daljši za pet mesecev.
Dvomesečno podaljšanje naj bi prinesla zahteva poslanske skupine SDS za splošno razpravo, tri mesece pa pobuda NSi za posvetovalni referendum. V opoziciji namreč nasprotujejo predlaganim zakonskim določilom za postopno omejitev ogrevanja gospodinjstev s plinom in za začetek omejevanja kurilnih naprav na lesno biomaso v strnjenih naseljih. "Ukrepe za omilitev cen bo tako mogoče sprejeti šele po uveljavitvi zakona, trenutno je pa zaradi zahtev SDS in NSi ta časovnica nejasna," so zapisali na ministrstvu.
Trgovanje z emijskimi kuponi
Glede vprašanja obremenitve cen toplote z emisijskimi kuponi pa so na ministrstvu pojasnili, da so za prestrukturiranje daljinskih sistemov na obnovljive vire, s čimer bi se znižale emisije, na voljo sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost v višini 11 milijonov evrov, v okviru izvajanja načrta pa bodo dodana še sredstva iz programa REPowerEU za večjo energetsko neodvisnost EU v višini 20 milijonov evrov. Višina subvencije znaša 45 odstotkov upravičenih stroškov, javni razpis za sofinanciranje pa je še odprt. Na ministrstvu so navedli, da je razpis prilagojen večjim sistemom daljinskega ogrevanja, kamor poleg ljubljanskega in mariborskega sodi tudi sistem v Velenju in Šoštanju. A na ministrstvu opažajo pomanjkanje projektov na terenu, kar se odraža v majhnem številu vlog na javni razpis. Komunalna, javna in druga podjetja, ki izvajajo gospodarsko javno službo daljinskega ogrevanja, tako po oceni ministrstva ne posvečajo dovolj aktivnosti preobrazbi daljinskih sistemov v smeri prehoda na obnovljive vire energije. Na ministrstvu so spomnili še, da bo za prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja v Velenju in Šoštanju na voljo še 18,45 milijona evrov iz Sklada EU za pravičen prehod. Pogoji sofinanciranja naj bi bili še ugodnejši. A tudi zakonsko podlago za dodelitev teh sredstev prinaša predlog novega energetskega zakona. Na ministrstvu so spomnili še, da sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov temelji na načelu onesnaževalec plača, kar pomeni, da morajo upravljavci naprav, ki so vključeni v shemo, spremljati svoje emisije, jih poročati in za vsako povzročeno tono emisije predati emisijske kupone. Te kupone kupujejo na dražbah, kar pomeni, da se cena oblikuje tržno. Strošek nakupa emisijskih kuponov tako v osnovi nosi onesnaževalec, v primeru Velenja in Šoštanja je to Termoelektrarna Šoštanj (Teš), ki pa lahko ta strošek vračuna v variabilni del cene toplote, kar ureja akt o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Vlada stroška nakupov emisijskih kuponov Tešu po pojasnilih ministrstva ne more povrniti, saj bi bilo to v nasprotju z zakonodajo EU, prav tako pa bi šlo za neupravičeno državno pomoč. Na ministrstvu so zagotovili, da se zavedajo, da rastoče cene emisijskih kuponov povišujejo cene toplote, kar je obremenjujoče za gospodinjstva z nižjimi dohodki.
"Kar vlada/ministrstvo lahko stori, je financiranje ciljanih ukrepov za blaženje energetske revščine in spodbujanje zelenega prehoda v premogovnih regijah. Na nižjo ceno toplote bi lahko vplivali tudi bolj optimalni nakupi emisijskih kuponov, in sicer v obdobjih, ko je njihova cena nižja ali preko terminske pogodbe," so še navedli.
